Relativni OFF žice

Aktualno-politična novica
15. 7. 2022 - 15.00
 / OFF

azilni
Posledice razkrivanja pusbackov počasi postajajo vidne
 / 17. 6. 2022
Na mejnem prehodu Krmačina pri Metliki je vojska začela z odstranjevanjem žične ograje, ki jo je vlada Mira Cerarja postavila, da bi policisti lažje obvladovali migracije s Hrvaške. Svečanega začetka odstranjevanja žice sta se udeležila notranja ministrica Tatjana Bobnar in vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. Kot sta napovedala, bodo najprej odstranili zgolj žico, in sicer okrog 200 metrov na dan. Z odstranjevanjem panelne ograje bodo začeli, potem ko bodo na razpisu izbrali izvajalca, ki bo odstranil 143 kilometrov ograje. Na ministrstvu za notranje zadeve obljubljajo novo migracijsko politiko, ki naj bi spoštovala človekove pravice, vladavino prava in temeljila na humanem odnosu do vsakega posameznika. Začetka odstranjevanja žice se je udeležil metliški dopisnik aktualnopolitične redakcije Jaka Virant, ki je vprašanje zastavil notranji ministrici.

Metliški dopisnik Virant

Prvega srečanja posvetovalne skupine ministrstva za notranje zadeve se je kot predstavnik nevladne organizacije Infokolpa udeležil Jošt Žagar.

Žagar

Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, sicer tudi nekdanja generalna direktorica policije, se je ob začetku odstranjevanja žice začela ukvarjati tudi z relativnostno teorijo.

[»Lahko pa zagotovite, da je ne boste znova postavljali, to lahko rečete, v vašem mandatu?«] 

Bobnar

svet
Zakon, ki bi omejil vlogo parlamenta pri imenovanju članov programskega sveta, še ni spisan
 / 3. 5. 2022
Državni zbor je na včerajšnjih izrednih sejah sprejel zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, ki ga je vložil Inštitut 8. marec. Prav tako sta bila sprejeta vladna novela zakona o Radioteleviziji Slovenija in interventni zakon o zdravstvu. O predlogu novele zakona o dolgotrajni oskrbi bo državni zbor odločal na izredni seji prihodnji četrtek. 

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je zavrnilo tožbo nekdanjega generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca, ki je nasprotoval odločitvi programskega sveta RTV, da za novega generalnega direktorja imenuje Andreja Graha Whatmougha. Kadunc je prepričan, da Grah Whatmough ni izpolnjeval pogojev iz statuta in razpisa, a je sodišče odločilo, da je novi generalni direktor pogoje izpolnjeval. Kot vodstvene izkušnje je Grah Whatmough navedel opravljanje funkcije direktorja svojih podjetij Grah in partnerji ter Londinium. Vodstvene izkušnje je dokazoval tudi s tem, da je bil en mandat član nadzornega sveta družbe tveganega kapitala Meta Igenium ter dva mandata član nadzornega sveta RTVS. Sodišče je razsodilo, da je dovolj, citiramo, »da ima izkušnje za vodenje, ne pa nujno vodstvenih oziroma izkušenj pri vodenju«.

Nadaljujemo na tujem. Italijanski premier Mario Draghi je odstopil s funkcije predsednika vlade, a je predsednik republike Sergio Mattarella njegov odstop zavrnil. Draghi je podal odstopno izjavo, potem ko se koalicijska stranka Gibanja petih zvezd ni udeležila glasovanja v senatu o ukrepih za reševanje energetske krize in vojaško pomoč Ukrajini. Nabor ukrepov, vreden 23 milijard evrov, je senat sicer podprl. A premier je na podporo zakonskemu svežnju vezal zaupnico vladi in pred glasovanjem dejal, da brez podpore Gibanja petih zvezd ne bo nadaljeval z opravljanjem funkcije predsednika vlade. Draghi je namreč lani vlado oblikoval s koalicijo vseh parlamentarnih strank z izjemo stranke Bratje Italije. Zamišljena je bila kot vlada narodne enotnosti, ki bi morala zdržati do maja 2023, ko so predvidene redne parlamentarne volitve. Italijanski predsednik Mattarella je odstop Draghija zavrnil, rekoč, naj se vrne v parlament, da oceni položaj, ki je nastal med koalicijskimi strankami. Nestrinjanja med Gibanjem petih zvezd in Draghijem imajo dolgo brado, kot povod za umik podpore premierju je služila izgradnja sežigalnice odpadkov v Rimu. Predsednik Gibanja petih zvezd Giuseppe Conte je dejal, da nasprotujejo delu zakonskega svežnja, ki županu Rima podeljuje izredna pooblastila za začetek gradnje sežigalnice.

O posledicah zaprtja javnega življenja na Kitajskem
 / 10. 6. 2022
Kitajska gospodarska rast je močno upadla zaradi ustavitve javnega življenja in gospodarske dejavnosti, ki ju je povzročil covid. Bruto domači proizvod v državi se je med aprilom in junijem zmanjšal za dva in pol odstotka v primerjavi s prvim četrtletjem. Uradni podatki še zmeraj kažejo, da bo bruto domači proizvod v letošnjem letu dosegel od tri- do štiriodstotno rast. Padec bruto domačega proizvoda je povzročila tudi kriza v nepremičninskem sektorju, ki prispeva četrtino kitajskega bruto domačega proizvoda. V zadnjih mesecih je namreč prodaja stanovanj upadla, mnogi kupci nepremičnin pa zavračajo plačilo hipotek zaradi strahu, da njihovi domovi ne bodo zgrajeni pravočasno. 

O neokolonialni gospodarsko-politični krizi v Šrilanki
 / 13. 5. 2022
Šrilanški predsednik Gotabaja Radžapaksa je podal odstopno izjavo, ki jo je uradu parlamenta posredoval po elektronski pošti. Radžapaksa je odstopil po hudih izgredih v državi, pred katerimi je pobegnil v Singapur. Zdaj že nekdanji predsednik je po mnenju protestnikov glavni krivec za bankrot države, ki si zaradi pomanjkanja tujih valut ne more privoščiti niti uvoza hrane, zdravil ali nafte. Protestniki so zahtevali odstop Radžapakse, ki je po njihovem mnenju odgovoren za krizne razmere in finančni zlom Šrilanke. Parlament je za vršilca dolžnosti predsednika imenoval Ranila Wickremesingha. Že na jutrišnji izredni seji bo parlament začel s postopki za izglasovanje novega predsednika države, ki ga ne bo volilo jezno ljudstvo, ampak parlament sam. 

Predstavniški dom Združenih držav Amerike je odobril zakonodajo o obrambni politiki. Ta med drugim predvideva 37 milijard evrov višje izdatke za vojsko kot v preteklem letu. Pentagon bo tako letos prejel skoraj 840 milijard evrov. Nova zakonodaja predvideva ohranitev dobrih dveh milijonov pripadnikov oboroženih sil in povišanje njihove plače za 4,6 odstotka. Amandmaji omogočajo tudi nakup nove letalske in pomorske opreme ter prepovedujejo zmanjšanje števila ladjevja, razen če je to prepeljano v zavezniško državo. Zakonodaja začasno omejuje prodajo orožja Saudovi Arabiji in predsedniku prepoveduje prodajo bojnih letal F-16 Turčiji, razen če to potrdi kongres. Skladno s politikami zavezništva Nato za pomoč Ukrajini Združene države milijardo dolarjev namenjajo tudi za vojno v Donbasu. 

Ameriški predsednik Joe Biden je obiskal Izrael in okupirano Palestino, kjer se je sestal s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Biden je Palestini obljubil skoraj 100 milijonov evrov pomoči za bolnišnice v vzhodnem Jeruzalemu.

Biden obisk Bližnjega vzhoda nadaljuje v Saudovi Arabiji, ki je odprla zračni prostor za vse letalske ponudnike, ki zadoščajo kriterijem države o preletih, kar je skladno z mednarodno konvencijo o nediskriminaciji potniških letal. Z odločitvijo bodo preleti in pristanki v Saudovi Arabiji omogočeni tudi Izraelu, čeprav državi nimata uradnih diplomatskih vezi. Izraelu bodo dovoljeni tudi neposredni čarterski leti za muslimane, ki se želijo udeležiti letnega romanja v Meko. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness