RomOFF

V Združenih državah Amerike se je iztekel sodno določeni rok za združitev staršev priseljencev z otroki, od katerih so bili ločeni na meji z Mehiko. Ločitve na meji je ameriška vlada izvajala v okviru politike ničte tolerance do migracij, ki določa, da se vsak ilegalni prestop meje obravnava kot kaznivo dejanje. Predsednik Donald Trump je sicer 20. junija podpisal izvršilni ukaz za prenehanje ločevanja družin na meji, politika ničte tolerance pa ostaja. Zvezni sodnik v San Diegu Dana Sabraw je ameriški vladi za ponovno združitev družin določil dva roka - v dveh tednih so morali s starši združiti otroke, mlajše od petih let, v mesecu dni pa vse ostale. Vlada je do roka staršem ali zakonitim zastopnikom uspela vrniti 1800 od 2500 otrok. Od otrok, ki jih vlada ni uspela združiti z družinami, je 431 takih, katerih starše so že deportirali iz Združenih držav, nekaj staršev pa je vlada ocenila za neprimerne in jim otrok ne bo vrnila.

Italijanska policija in lokalne oblasti v Rimu so prisilno izpraznile romsko naselje Camping River v bližini Rima kljub začasni prepovedi deložacij, ki jo je Italiji določilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Sodišče je italijanskim oblastem naložilo, da do sodno določenega roka sodišču dokažejo, da bodo deložiranim prebivalcem zagotovile alternativno prebivališče. Glavni pobudnik deložacije romskega naselja, italijanski notranji minister Matteo Salvini, je ob deložaciji povedal, da se bori za ponovno vzpostavitev vladavine prava v državi in da ga pri tem ne zanimajo pisma s sodišč.

Medtem ko italijanska vlada ruši, pa bo Izrael gradil. Tamkajšnja vlada se bo na napad Palestinca, v katerem je bil do smrti zaboden izraelski prebivalec naselbine na Zahodnem bregu, odzvala z gradnjo novih naselbin. Izraelski obrambni minister Avigdor Liberman je ob napovedi napisal, da je najboljši odgovor na terorizem gradnja naselbin. V okviru širjenja izraelskih naselbin bo zgrajenih 400 novih stanovanjskih kompleksov. Gradnja na okupiranih ozemljih je sicer prepovedana z mednarodnim pravom. Vojska je dan po napadu Palestinca obiskala njegovo vas, zaslišala svojce in jim preklicala dovoljenja za delo.

Poljski predsednik Andrzej Duda je podpisal zakon o reformi sodstva, s čimer je zakon tudi uradno stopil v veljavo. Reformo sodstva je predlagala vladajoča desna stranka Zakon in pravičnost, zgornji dom parlamenta pa jo je potrdil v začetku tedna. Zakon znižuje upokojitveno starost vrhovnih sodnikov z dosedanjih 70 na 65 let, tako da se je čez noč moralo upokojiti 27 od 72 sodnikov vrhovnega sodišča. Sodniki so sicer dobili možnost, da zaprosijo za podaljšanje mandata, kar jim lahko odobri predsednik Duda. Enajst od 27 sodnikov je to možnost izkoristilo. Vlada je reformo sodstva opravičevala z dejstvom, da je treba Poljsko očistiti komunističnih korenin. Odločitev predsednika, da podpiše zakon, so spremljali protesti v večjih poljskih mestih.

Na ulice pa so se podali tudi Argentinci. Nekaj tisoč protestnikov je tam nasprotovalo dekretu predsednika Mauricia Macrija, ki bi povečal pristojnosti vojske tudi v zadevah notranje varnosti države. Protesta se je udeležila tudi organizacija Matere trga Plaza de Mayo, ki združuje ženske, katerih potomci so bili ubiti v času vojaške diktature med letoma 1976 in 1983. Macri je dekret podpisal v začetku tedna, nekaj dni zatem pa se je nanj odzvala opozicija in ga označila za protiustavnega. Vojska je s predsedniško uredbo dobila predvsem pooblastila za nadzor na mejah države, uredba pa na novo definira tudi državno grožnjo in vojsko pooblašča za boj proti terorizmu in trgovini z drogami. Uredba bi lahko po novi definiciji terorizma kriminalizirala tudi določene oblike protestov.

Kot kažejo delni rezultati pakistanskih parlamentarnih volitev, je s trenutno 115 od 342 sedežev zmagala stranka Pakistansko gibanje za pravičnost nekdanjega igralca kriketa Imrana Khana. Njegova stranka je do sedaj sedela v opoziciji, predstavlja pa se kot srednja pot med levo Ljudsko stranko in trenutno vladajočo desno Muslimansko ligo Nawaz. Slednja je s 63 osvojenimi sedeži na volitvah dosegla drugi najboljši rezultat, Pakistanska ljudska stranka pa je dosegla 43 sedežev. Za večino v parlamentu potrebuje relativni zmagovalec volitev še 23 sedežev, zato bo treba sestavljati koalicijo. 11 sedežev še ni preštetih.

Odpadnik Stranke modernega centra in nekdanji predsednik Državnega zbora Milan Brglez se je pisno pritožil na sklep izvršnega odbora SMC o njegovi izključitvi iz stranke. Odločitev izvršnega odbora o izključitvi je sprožila Brglezova samovoljna izjava v intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo, da je pripravljen sprejeti vodenje Državnega zbora. Brglez trdi, da je bil sklep odbora izpeljan procesno narobe in da mora stranka, če naj temelji na pravu, odpraviti nelegalne sklepe. Brglez je kot razloge za svojo izključitev v čustveno nabiti objavi na Facebooku navedel, da je edini nasprotoval koaliciji z Janšo in da je aktualnemu predsedniku stranke Miru Cerarju predlagal sklic kongresa stranke, na katerem bi sam tudi kandidiral kot predsednik.

Da vsaj do nadaljnjega ne bo niti koalicije med SMC in Janšo niti katerekoli druge koalicije, pa je danes uradno naznanil predsednik Borut Pahor. Prvi, 30-dnevni krog iskanja mandatarskega kandidata je bil namreč neuspešen, saj nihče od kandidatov ne dosega dovoljšne podpore. Jutri začne teči drugi krog, ki se mu rok izteče 10. avgusta. Predsednik LMŠ Marjan Šarec je napovedal, da se bo še naprej zavzemal za sestavo koalicije. Po tem, ko je od levosredinske koalicije odstopila Nova Slovenija, se je Šarec začel pogajati še z Levico.