Ustavni sodniki so na današnji upravni seji za novega predsednika ustavnega sodišča izvolili dosedanjega podpredsednika te sodne institucije Roka Čeferina. Z opravljanjem funkcije bo Čeferin pričel 16. decembra, ko njegovemu predhodniku, Mateju Accettu, poteče triletni mandat. Po poročanju časopisa Delo je Accetto eden od sedmih kandidatov za sodnika Sodišča Evropske unije, kar bi lahko bil razlog, da se ni potegoval za nov mandat na čelu ustavnega sodišča. Tudi postopek voljenja podpredsednika ustavnega sodišča je enak, volitve za ta položaj pa so predvidene za sredino novembra. 

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, edino ministrstvo brez resorja, in podpredsednik Gibanja Svoboda Matej Arčon je prevzel funkcijo generalnega sekretarja največje parlamentarne stranke. Na funkciji je Arčon nasledil Roka Marolta, ki je po pol leta odstopil zaradi osebnih razlogov. Po poročanju časopisa Delo so temu botrovali nezadovoljstvo in pritiski nekaterih ministrov. Zaradi prevzema funkcije generalnega sekretarja stranke, ki jo je že zasedal ob njeni ustanovitvi, se bo minister umaknil s funkcije podpredsednika. Kot je pojasnil, obeh funkcij hkrati namreč ne more opravljati. To sicer ni prvi odhod z mesta podpredsednika oziroma podpredsednice stranke. Ob ustanovitvi sta funkcijo opravljali predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in še ne dokončno potrjena kandidatka za evropsko komisarko Slovenije Marta Kos. Prvo je oktobra lani zamenjala poslanka Sara Žibert, funkcijo podpredsednika pa opravlja tudi finančni minister Klemen Boštjančič.

Od največje koalicijske stranke pa k največji opozicijski, ki je utrpela še en odhod. Iz Slovenske demokratske stranke je izstopil ljubljanski mestni svetnik in kandidat za mesto ljubljanskega župana na zadnjih lokalnih volitvah Igor Horvat. Gre za že tretji odhod iz SDS-a po Anžetu Logarju, Evi Irgl in Dejanu Kalohu. Dosti ugibanja o pridružitvi stranki, ki jo Anže Logar namerava ustanoviti v prihodnjem letu, sicer Horvat ni dopustil. Za portal N1 je tako potrdil pridružitev Logarju, napovedal pa je tudi, da bo od sedaj deloval kot samostojni mestni svetnik.

Politična skupina liberalcev v Evropskem parlamentu Renew je na položaj stalnega poročevalca Evropskega parlamenta za Črno goro imenovala nekdanjega obrambnega ministra Marjana Šarca. V sklopu funkcije bo Šarec opravljal naloge spremljanja napredka države v pristopnem procesu k Evropski uniji, kar bo predstavil v vsakoletnem poročilu. Črna gora je prošnjo za članstvo v Evropski uniji vložila leta 2008, pogajanja pa začela štiri leta kasneje.

Sindikat Premogovnika Velenje je zaradi ukrepov v osnutkih zakonov o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote v Šaleški dolini in postopnem zapiranju premogovnika prekinil socialni mir v družbah skupine. Razloge predstavi predsednik sindikata, Simon Lamot.

Lamot

Poleg tega osnutki zakona ne potrjujejo obljub ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra, ki je trdil, da sanacije Teša in Premogovnika Velenje ne bodo krili davkoplačevalci. Večino manka bi država krila iz dobičkov energetike, če pa teh ne bo, se bo primanjkljaj kril iz proračuna. A tudi dobički energetike so pravzaprav davkoplačevalski denar, ki si ga delničarji Holdinga Slovenske elektrarne, čigar večinska, a ne stoodstotna lastnica je država, izplačajo v obliki dividend.

Državni zbor je po vetu državnega sveta s 50 glasovi za in 26 proti znova podprl predlog spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katero bi praznik vrnitve Primorske k matični domovini preimenovali v praznik priključitve Primorske k matični domovini. Predlog so podprli poslanci koalicijskih strank, SDS in krščanski demokrati pa so mu nasprotovali. Državni svet je veto na predlog zakona, ki ga je vložil septembra, ravno v času praznika, utemeljeval, češ da je bila Primorska vedno del slovenskega narodnostnega ozemlja, njeno prebivalstvo pa je bilo večinsko slovensko. Po njihovem mnenju zato ne moremo govoriti o priključitvi, ampak o vrnitvi. Po vetu so predlagatelji spremembe s prvopodpisano podpredsednico parlamenta iz vrst Socialnih demokratov Meiro Hot potrebovali 46 glasov. Poslanci državnega zbora so sicer predlog že na prvem glasovanju podprli s 51 glasovi.

Državni zbor je s 45 glasovi za in tremi proti sprejel zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki prinaša novo plačno lestvico. Razlika med plačnimi razredi bi znašala tri odstotke in ne štiri, kot je to veljalo do sedaj. Prav tako bi bilo razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom ena proti sedem. V skladu z novim zakonom nihče od zaposlenih v javnem sektorju ne bo prejemal plače, ki je nižja od minimalne. Zakon določa tudi način usklajevanja plač z inflacijo. Med drugim so predvidene spremembe v sistemu napredovanja in nagrajevanja. Povišanja plač bodo sicer v veljavo stopila postopno, začenši z novim letom, pa vse do 1. januarja 2028.

Predsednica države Nataša Pirc Musar je državnemu zboru kot kandidata za guvernerja Banke Slovenije predlagala nekdanjega predsednika vlade Antona Ropa. S predlogom nasprotuje želji vlade, ki za to mesto podpira državno sekretarko na ministrstvu za finance Sašo Jazbec. Kot trdi Pirc Musar, Rop od vseh prijavljenih kandidatov izkazuje največ strokovnih, znanstvenih in vodstvenih izkušenj na področju bančništva. A guvernerja Banke na koncu imenuje državni zbor, ki ima sedaj 30 dni časa, da opravi tajno glasovanje, kandidat pa mora uživati vsaj 46 poslanskih glasov podpore.

Neznana skupina je včeraj okoli štirih popoldne po lokalnem času napadla sedež turškega letalskega in vesoljskega podjetja TUSAS na obrobju prestolnice Ankara. Vsaj trije napadalci so sprožili več eksplozivov ter sedež napadli s strelnim orožjem. Po poročanju turških oblasti je v napadu umrlo pet oseb, 22 pa je ranjenih. Čeprav odgovornosti za napad še ni prevzela nobena skupina, je turški notranji minister Ali Yerlikaya za napad obtožil v Turčiji prepovedano Delavsko stranko Kurdistana, krajše PKK, ki jo Turčija uvršča na seznam terorističnih organizacij. Dan pred napadom je turški predsednik Recep Tajip Erdoğan  zaprtemu vodji PKK Abdulahu Ocalanu ponudil pogojno služenje kazni v zameno, da stranko razpusti in se odpove nasilju.

Turška vojska je napad na državno podjetje hitro izkoristila za izživljanje nad kurdskim prebivalstvom v severni Siriji in Iraku. Turške zračne sile so sporočile, da so napadle in uničile 32 ciljev. Po besedah turških varnostnih predstavnikov so bile tarče predvsem vojaška in obveščevalna poslopja stranke PKK. Turška letala so napadla tudi nekatere strateške lokacije s PKK povezane kurdske samoobrambne milice YPG, ki deluje znotraj Sirije.

Zračne napade je izvajala tudi izraelska genocidna vojska. V nočnem napadu je vsaj sedemnajstkrat bombardirala južna predmestja libanonske prestolnice Bejrut. Samo v predmestju Lajlaki so izraelska letala uničila šest stavb, med katerimi so bile tudi stanovanjske. Zaradi bombardiranja so izbruhnili tudi požari. Med tarčami napadov so bili prostori panarabske televizije Al Majadin, za katero Izrael trdi, da širi iransko propagando. V napadu na Libanon je izraelska vojska bombardirala tudi center antičnega mesta Tir, ki je zaščiteno kot Unescova svetovna dediščina. Mestna enota za obvladovanje nesreč je sporočila, da je napad do tal porušil sedem zgradb, to pa je skupaj z bombami poškodovalo še več kot 400 okoliških stanovanj. 

Izrael pa se ponoči pri bombardiranju ni omejil zgolj na Libanon. Okupatorska vojska je sprožila več zračnih napadov na sirsko prestolnico Damask in na vojaško oporišče blizu mesta Homs na zahodu države. Po poročanju sirskega ministrstva za obrambo je v napadih umrl en vojak, sedem pa je ranjenih. Med tarčami v Damasku je bila tudi ena stanovanjska zgradba. Zračni napad je izraelska vojska izvedla tudi na begunsko taborišče v Džabaliji na severu Gaze, pri čemer je ubila mater in njenega otroka. Intenzivnejše izraelsko bombardiranje Džabalije poteka že dvajset dni, pri čemer je izraelska genocidna vojska ubila več kot 770 ljudi, vsaj tisoč pa jih je ranila. Pri izvajanju genocida nad Palestinci se seveda Izrael ne omejuje zgolj na Gazo. Najnovejše poročilo Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice ugotavlja, da je v zadnjem letu izraelska vojska na Zahodnem bregu ubila 165 otrok, večino s strelom v glavo ali zgornji del trupa.