Izraelska vojska je pričela kopensko ofenzivo v južnem Libanonu. V genocidni vojski trdijo, da so napadi majhni in lokalizirani, njihov namen pa je izkoreninjenje libanonskega antisionističnega gibanja Hezbolah. Blagoslov za operacijo je prišel tako s strani izraelske kot tudi ameriške politike. Ameriški »obrambni« minister Lloyd Austin meni, da je invazija Libanona nujna, da bi preprečili možnost, da Hezbolah izvede napad, kot ga je sedmega oktobra lani palestinski Hamas. V isti sapi poziva k diplomatski rešitvi, ki bi razseljenim ob izraelsko-libanonski meji dovolila, da se vrnejo domov. Kopenske napade spremlja nadaljnje bombardiranje, zaradi katerega Izrael, tuja vojska okupatorske tvorbe v suvereni državi, prebivalcem ukazuje, naj evakuirajo določene stavbe v libanonski prestolnici Bejrut. Kljub takšni nuji po oboroženi inkurziji v Libanon okupatorji po lastnih poročilih še niso v neposrednem spopadu z borci Hezbolaha. Libanonski začasni predsednik vlade Nadžib Mikati trdi, da je libanonska vlada na katerikoli točki pripravljena implementirati resolucijo Združenih narodov, s katero se je leta 2006 končala vojna v Libanonu. Po resoluciji se mora izraelska vojska umakniti z libanonskega ozemlja in prenehati z vsemi napadi na državo, Hezbolah pa se mora razorožiti. Poleg tega določa, da južno od reke Litani, ki teče skozi južni Libanon, ne sme biti nobene oborožene skupine razen libanonske vojske in mirovne misije Združenih narodov. Izraelsko bombardiranje se je medtem razširilo tudi na sirsko prestolnico Damask, a še ni znano, katerega sovražnika so shalucinirali tam.

Varnostni svet Združenih narodov je sprejel resolucijo, s katero policijsko misijo Varnostnega sveta na Haitiju soglasno podaljšuje za še eno leto. Misija, ki jo vodi Kenija, bo tako na Haitiju ostala do drugega oktobra prihodnjega leta. Namen misije je pomagati domači policiji razbiti nadzor zločinskih tolp nad prestolnico Port-au-Prince. Misija, ki so jo napovedali pred dvema letoma, začeli pa pred tremi meseci, je sicer podhranjena tako glede financiranja kot tudi delovne sile. Čeprav je ameriška veleposlanica v Keniji Meg Whitman pred mesecem dni obljubila, da bodo plače za člane misije urejene do konca tedna, še vedno ni dovolj sredstev za njeno uspešno delovanje. Države članice Združenih narodov so se zavezale, da bodo na Hispaniolo poslale 3100 policistov, a jih je zaenkrat v misiji le okoli 400, poleg tega pa kljub dveletnim prošnjam haitijske vlade delujejo brez jasne strategije za vzpostavitev miru. Zaprosili so tudi, da bi misijo uradno preoblikovali v mirovno misijo, kar bi poskrbelo za potrebno financiranje, a so zaradi nasprotovanja Rusije in Kitajske glasovanje o tem v Varnostnem svetu včeraj opustili.

Po odstopu japonskega premierja Fumia Kišide prejšnji mesec je stolček predsednika vlade prevzel novoizvoljeni vodja vladajoče Liberalne demokratske stranke, Šigeru Išiba. Japonski parlament je njegovo kandidaturo potrdil danes, Išiba pa je tudi že sestavil ministrsko ekipo, v kateri je ključne položaje, kot sta ministrstvo za finance in generalni sekretariat vlade, podelil svojim nasprotnikom znotraj stranke. Kacunobo Kato, novi finančni minister, je bil na tem položaju že v vladi Šinza Abeja, in je velik zagovornik tako imenovane »abenomike«, ekspanzionistične fiskalne in monetarne politike tiste vlade. Ko je Išiba na strankarskih volitvah premagal Sanaeja Takaičija, prav tako znanega fiskalnega ekspanzionista, je vrednost jena hitro narasla, a se je po objavi novih ministrov spet spustila. Med prioritete svoje vlade Išiba šteje izenačitev odnosov z Združenimi državami Amerike, v katerih je Japonska trenutno podrejeni partner, v preteklosti pa je že večkrat predlagal ustanovitev vzhodnoazijske verzije zveze Nato za nasprotovanje Kitajski. Konec meseca se Japonska podaja na parlamentarne volitve, na katerih bo Išiba skušal obdržati od druge svetovne vojne skoraj neprekinjeno vladavino konservativne Liberalne demokratske stranke.

Od predlaganega azijskega Nata še k že obstoječemu. Vodenje zveze Nato je od Jensa Stoltenberga prevzel nov generalni sekretar, nekdanji nizozemski premier Mark Rutte. Njegova prioriteta je zagotovitev ukrajinske zmage v vojni z Rusijo, v povezavi s čimer se na vzhodni meji »obrambnega« zavezništva že dve leti zbirajo vojaki zavezniških držav, tudi Slovenije. Vodenje Nata prevzema mesec pred predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike, ki so največji deležnik v zvezi, kar ga, kot pravi, ne skrbi, saj pozna oba kandidata in lahko dela z obema. Navsezadnje imata glede zunanje politike skoraj enak program podpiranja genocida v Gazi in drugih imperialističnih vojn. Zaradi grozne nevarnosti, v kateri je najmočnejše vojaško zavezništvo na svetu, se je Rutte zavezal tudi k temu, da bo države članice prepričal k večjem vlaganju v vojsko in njegov obseg še razširil. Meet the new boss, same as the old boss. Za razliko od Stoltenberga vsaj ni bombardiral Libije.

Piratska stranka na Češkem je po razrešitvi njihovega vodje Ivana Bartoša z mesta ministra za regionalni razvoj zapustila vlado. Bartoš je bil odpuščen zaradi organizacije digitalizacijskega projekta, ki je bila za premierja Petra Fialo iz konservativne Občanske demokratske stranke neučinkovita in brez ciljev. V stranki pričakujejo tudi odstopa drugih dveh piratskih ministrov, čeprav eden izmed njiju, zunanji minister Jan Lipavský, razmišlja o izstopu iz stranke in mu vlada dvori kot neodvisnemu ministru. Češko vlado zaradi dodatnih izgub, kot je odhod gospodarskega ministra Jozefa Síkele v Evropsko komisijo, zdaj čaka prestrukturiranje, za katerega Fiala upa, da bo dokončano še ta teden. Brez Piratov so v vladi le še zmerno in malo manj zmerno desničarske stranke, zato se bo moralo delovanje vlade za ohranitev stabilnosti po prestrukturiranju pomakniti v to smer.

Ljubljanski mestni svet je na včerajšni seji zavrnil predlog občinskega referenduma o spremembah in dopolnitvah odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Predlagateljica, svetnica Jasminka Dedić iz zelene stranke Vesna, meni, da je polemika glede Magnificovega koncerta v Tivoliju povozila interese javnosti v prid politične sprege med županom Zoranom Jankovićem in Gibanjem Svoboda. Svetniki iz Svobode so namreč julija skupaj z Jankovićem sprejeli spremembo odloka, s katero so iz naravovarstvenega režima izvzeli pet lokacij v Tivoliju in presojo vpliva na okolje prenesli na občinski urad. V skupini svetnikov Gibanja Svobode menijo, da potrebe po referendumu ni, saj presoja okoljskih vplivov ostaja, tudi če je ne izvaja več Zavod za varstvo narave. Referendumsko pobudo pa sta podprla Aleš Primc, znani nasprotnik splava, in svetniška skupina Levice, v kateri podpirajo tradicionalne prireditve v Tivoliju, a se ne strinjajo s spreminjanjem odlokov, kakršnega so izvedli julija. Za referendumsko pobudo je glasovalo 14 svetnikov, proti njej pa 26. Svoj pogled na to, zakaj je referendumska pobuda nesmiselna, predstavi ljubljanski župan Zoran Janković.

Izjava

Premier Robert Golob je v državni zbor poslal predlog za imenovanje ministrov dveh od treh portfeljev brez vodstva. Ministrstvo za obrambo bo prevzel Borut Sajovic, vodja poslanske skupine Svobode ter nekdanji dolgoletni župan Tržiča in veterinar, na položaju bo zamenjal Serpent-, pardon, Marjana Šarca, ki kot evropski poslanec odhaja v Bruselj. Po odstopu Darja Felde bo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje prevzel dosedanji direktor Zavoda za šolstvo Vinko Logaj, do Golobovega poziva pripravljen na upokojitev. V preteklosti je delal kot učitelj fizike, ravnatelj, ustanovitelj in prvi ravnatelj Gimnazije Litija ter vodja direktorata za srednje in višje šole ter izobraževanje odraslih na takratnem ministrstvu za izobraževanje in šport. Za ministrico za digitalno preobrazbo, Emilijo Stojmenovo Duh, ki je odstopila v petek, premier še ni predlagal začasne ali trajne zamenjave. Časa ima še šest dni. Predlagana kandidata bosta svoje programe pred pristojnimi odbori državnega zbora predvidoma predstavila proti koncu tedna.

Svet RTV Slovenija je Nevenko Črnko soglasno potrdil kot članico uprave RTV za mandat štirih let. Za položaj jo je predlagala predsednica uprave Natalija Gorščak. V preteklosti je bila na različnih vodstvenih položajih v slovenskih bankah in igralniškem podjetju HIT Nova Gorica, zadnja leta pa direktorica kontrolinga in strategije na Telekomu Slovenije. Na Telekomu je bila zadolžena tudi za dve medijski družbi, njuno prestrukturiranje in prodajo, zato meni, da je s stanjem v medijih seznanjena. Kot del svojega programa, ki se sicer večinoma sklada s predsedničinim, vidi tudi priložnosti za uvajanje orodij umetne inteligence v delo javnega servisa, a ni objasnila, v kakšni kapaciteti. Uprava RTV je šla sicer letos skozi več kadrovskih sprememb. Član uprave Andrej Trček je zaradi osebnih razlogov sam podal odstopno izjavo in bil posledično soglasno razrešen, a je na prošnjo sveta do nedavnega ostal v upravi. Odstopila sta tudi predsednik uprave Zvezdan Martić, ki je kot razlog navedel razhajanje med svetom in upravo RTV, in član uprave Simon Kardum, ki je iz istega razloga odstopil pet mesecev prej, konec lanskega leta. Od članov uprave s polnim mandatom tako ostaja le še delavski direktor Franci Pavšer. Štiričlansko upravo, v kateri so zdaj Pavšer, Gorščak in Črnko, dopolnjuje še julija imenovani vršilec dolžnosti člana uprave, pravnik na RTV-ju Luka Rupnik. Ob nastopu funkcije je Gorščak za člana uprave predlagala tudi strokovnjaka za zakonodajo preoblikovanja podjetij Aljošo Pečana Grudna, a o njem svet RTV še ni odločal.