Libanonski parlament je z glasovanjem, ki se ga je 55 poslancev vzdržalo, 65 pa jih je glasovalo za, za novega premierja imenoval Saada Haririja. Po odstopu zaradi množičnih protestov skoraj točno pred letom dni je Hariri ob podpori poslancev strank celotnega političnega spektra sedaj pred nalogo oblikovanja vladnega kabineta, ki ga po dogovoru o delitvi oblasti vedno vodi sunit. Položaj predsednika države zmeraj zaseda maronit, predsednik parlamenta pa je šiit.

V Moskvi so potekali pogovori o rešitvi konflikta v Gorskem Karabahu. Z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom sta se ločeno sešla armenski in azerbajdžanski zunanji minister, Zohrab Mnacakanjan in Jejhun Bajramov, a na vidiku ni še niti trajnega začasnega dogovora, saj je armenski premier Nikol Pašinjan v sporočilu na družbenem omrežju Facebook zapisal, da konflikt »nima in še dolgo ne bo imel diplomatske rešitve«. O tem pričata dve prekinitvi ognja, ki so ju sklenili do sedaj, a sta komaj kaj zmanjšali medsebojno obstreljevanje. Po Moskvi bosta Mnacakanjan in Bajramov v petek obiskala Washington, kjer se bosta – ponovno ločeno – srečala z ameriškim zunanjim ministrom Mikom Pompeom. Gorski Karabah leži znotraj meja Azerbajdžana in je mednarodno prepoznan kot del azerbajdžanske države, v njem pa živi večinsko armensko prebivalstvo. V najhujših spopadih na tem ozemlju od leta 1994, ko sta sprti državi dosegli premirje, je do sedaj umrlo že več kot osemsto ljudi.

Nagrado Saharov, ki jo evropski parlament podeljuje osebam oziroma skupinam, ki se borijo proti nestrpnosti, fanatizmu in zatiranju, je letos prejela beloruska opozicija. Predsednik evropskega parlamenta David Sassoli, ki je novico sporočil na družbenem omrežju Twitter, je zapisal, da ima beloruska opozicija na svoji strani nekaj, česar surova sila nikoli ne more poraziti: resnico. Za belorusko opozicijo, na čelu katere je Svetlana Tihanovska, ima nagrada brez odločnejšega ukrepanja Evropske unije sicer predvsem simboličen pomen, vseeno pa lahko vlije pogum pred napovedano splošno stavko, do katere bo prišlo, če predsednik Aleksander Lukašenko prihodnji teden ne bo sprejel opozicijskega ultimata in odstopil.

Tajski premier Prajut Čan Oča je po nadaljevanju množičnih protestov preklical odlok, s katerim je prejšnji teden v državi razglasil izredne razmere. Te so sedaj odpravljene, tako da zbiranje več kot petih oseb hkrati in širjenje novic, ki bi lahko spodkopale državno varnost, nista več prepovedani. Sprejem odloka o uvedbi izrednih razmer se je izkazal za izjemno kontraproduktivnega, saj so se že dalj časa trajajoči protesti še zaostrili, njegova odprava pa nikakor ni pomirila protestnikov, ki še naprej zahtevajo premierjev odstop in spremembo ustave. Prajut, nekdanji poveljnik vojske, je oblast leta 2014 prevzel z vojaškim udarom, lani pa je zmagal na volitvah, ki so potekale po ustavi, ki jo je leta 2017 spisal Narodni svet za mir in red pod vodstvom vojaške hunte. V ponedeljek bo tajski parlament zasedal na dvodnevni izredni seji, na kateri bo obravnaval zahteve protestnikov, ki jih lahko povzamemo kot reformo monarhije. V državi, kjer kralja Maha Vajiralongkorna pred kritikami ščiti celo poseben zakon o razžalitvi, gre za radikalne in pred tem redko slišane pozive. Do konca oktobra so na Tajskem sicer še vedno v veljavi izredne razmere, ki jih je vlada sprejela zaradi pandemije novega koronavirusa.

V soseščini, v Tajvanu, so se razveselili novice, da je zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike odobrilo orožarski posel, vreden milijardo in pol evrov, ki vključuje raketno oborožitev, topništvo in drugo vojaško opremo. Z objavo uradnega obvestila je začel teči 30-dnevni rok, v katerem lahko ameriški kongres predloži morebitne ugovore na prodajo, vendar tega glede na konsenz republikancev in demokratov glede zunanje politike s Tajvanom ni pričakovati. Tajvanski obrambni minister Jen De-fa je odločitev ameriškega zunanjega ministrstva pozdravil in zagotovil, da Tajvan z nakupom ne vstopa v oboroževalno tekmo s Kitajsko, temveč le vzpostavlja kredibilen vojaški sistem. Združene države Amerike z nameravano prodajo utrjujejo svojo vpliv v regiji, kjer svojo prisotnost manifestirajo tudi z rednim plutjem v Južnokitajskem morju, rešitve antagonizma med Tajvanom in Ljudsko republiko Kitajsko, ki združitev sistemov vidi kot neizogibno, pa ni videti na obzorju.

Ostajamo v burnih vodah – tokrat je govora o vzhodnem Sredozemlju. Turška mornarica je sporočila, da bo ladja Oruc Reis s sondiranjem morskih tal nadaljevala do torka namesto do četrtka, v vodah vzhodnega Sredozemlja, natančneje jugovzhodno od grškega otoka Rodos, pa bosta še naprej pluli tudi oskrbovalni ladji Ataman in Cengiz Han. Turčija je prejšnji mesec pred zasedanjem evropskega sveta, na katerem je Ciper zahteval uvedbo sankcij proti državi predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, ladjo Oruc Reis sicer odpoklicala z misije, a jo je kmalu ponovno poslala na sporno območje, kjer naj bi bila nahajališča nafte in zemeljskega plina. Po presoji Grčije spadajo ta izključno v grško gospodarsko cono, čeprav leži večji del območja v turškem epikontinentalnem pasu. Na zadnjem vrhu evropskih voditeljev prejšnji teden sta Grčija in Ciper ponovno družno nastopila proti Turčiji, a je temeljitejšo obravnavo konflikta predsednik evropskega sveta Charles Michel napovedal za decembrsko srečanje.

Ameriško farmacevtsko podjetje Purdue Pharma je v okviru izvensodne poravnave priznalo krivdo v tožbi, ki jo je sprožilo ameriško pravosodno ministrstvo glede prodaje opioida OxyContin. Predstavniki podjetja so priznali nelegalne prakse pri oglaševanju protibolečinskega zdravila, ki povzroča močno odvisnost, in zavajanje glede stranskih učinkov. Pristali so na plačilo kazni v višini sedem milijard evrov. Lastniki podjetja, družina Sacler, je sicer lani poslala podjetje v stečajni postopek, s čimer so se zaščitili pred še večjimi odškodninami. Podjetje je namreč tarča številnih tožb zaradi soodgovornosti za epidemijo odvisnosti od opiatov, zaradi katere je v ZDA, odkar je na trgu OxyContin, umrlo 400 tisoč ljudi. 

Direktor Doma starejših občanov Preddvor, Matej Križanič, je po šestnajstih mesecih vodenja nepreklicno odstopil skupaj s pomočnikom direktorja, vodjo zdravstvene nege, vodjo finančno-računovodske službe in dvema medicinskima sestrama. Kot so zapisali v skupni odstopni izjavi, ne zmorejo več delati v okolju, ki onemogoča strokovno delo. Nadalje so zapisali še, citiramo: »Enostavno ne vidimo več smisla vztrajati na poti, ki bi vsem ohranila stanje tako, kot je, saj to stanje po smernicah stroke (kar zopet dokazuje ugotovitev socialne inšpekcije) nikakor ni dobro za kakovost bivanja in varnost naših stanovalcev.« Konec citata.

A kot pojasnjuje sekretar v gorenjski območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Matej Jemec, so bili odnosi in razmere v domu daleč od idealnih, poslovne prakse, kot je denimo prenos zaposlenih v kuhinji na zunanje podjetje, o čemer smo poročali tudi na Radiu Študent, pa kvečjemu sporne.

Izjava

Poleg boja z novim koronavirusom – v Domu starejših občanov Preddvor so namreč potrdili 12 okužb – čakajo novo vodstvo tudi koreniti kadrovski izzivi in, kot razlaga Jemec, prepotrebna normalizacija razmer.

Izjava