V Katarju potekajo pogajanja med palestinskim odporniškim gibanjem Hamas in izraelskimi oblastmi glede premirja, kot temu pravijo sionisti, dejansko pa konca genocida, v Gazi. Tiskovni predstavnik katarskega zunanjega ministrstva Madžid Al Ansari je dejal, da je sklenitev premirja bližja, kot je v zadnjih nekaj mesecih bila. Izrael medtem nadaljuje z izvajanjem genocida. Sionistična vojska je v zadnjih 24 urah ubila najmanj 61 Palestincev in jih ranila najmanj 281. Kolikšno težo imajo vnovična pogajanja, ki so ničkolikokrat v zadnjem letu in pol končala zgolj v nadaljevanju genocida, naj bi se pokazalo do konca tedna. 

Opozicija v Mozambiku je zaradi nepriznavanja rezultatov oktobrskih parlamentarnih in vzporednih predsedniških volitev bojkotirala prisego novega 250-članskega parlamenta. Na njih je slavila stranka Frelimo, ki je na volitvah prejela 171 poslanskih mest, opozicijska stranka Podemos pa 43. V opoziciji so prepričani, da so bili rezultati volitev prirejeni v korist novega predsednika Daniela Chapa in njegove stranke Frelimo, ki je na oblasti že 50 let. Član opozicijske stranke Podemos in predsedniški kandidat Venancio Mondlane je svoje privržence pozval k stavki od ponedeljka do srede, s čimer naj bi pokazali zavrnitev volilnih rezultatov. Mondlane se je v Mozambik sicer vrnil šele prejšnji teden, potem ko je iz države pobegnil za časa volitev, ko je bil ubit njegov odvetnik. V nekaterih četrtih prestolnice Maputo so nasprotniki nove vlade postavili barikade na glavnih cestah. V protestih, ki v Mozambiku potekajo že od oktobra – začeli so se še pred izvedbo glasovanja –, je bilo v spopadih med protestniki in policijo ubitih več kot 300 ljudi. 

Libanonski predsednik Džuzef Aun, ki ga je parlament po več kot dveh letih predsedniškega brezvladja izvolil prejšnji teden, je za novega premierja imenoval Navafa Salama. Salam je do imenovanja predsedoval Mednarodnemu kazenskemu sodišču v Haagu. Libanonski predsednik po ustavi za imenovanje premierja potrebuje en glas več kot polovico poslanskih glasov. V primeru Salama se je to izrazilo v 84 glasovih podpore v 128-članskem parlamentu. Libanonski politični sistem prav tako zapoveduje, da mora biti na mestu premierja sunit, tako kot mora biti predsednik maronit in vladni govorec šiit. V tem primeru kvotni sistem ni šel na roko šiitskemu gibanju Hezbolah, ki je podprlo dosedanjega premierja Nadžiba Mikatija. Najbogatejši Libanonec Mikati, ki je leta 2021 že tretjič postal libanonski premier, je od leta 2022 predsedoval začasni vladi, ki je bila rezultat nezmožnosti parlamenta, da bi izbral predsednika. V tem kontekstu ni bila mogoča niti izvolitev premiera, ki ga imenuje predsednik. 

Zares se je izkazala nigerijska vojska. V zračnem napadu proti oboroženim »kriminalnim skupinam« na severu države so vojaški piloti zgrešili svoje cilje in po pomoti ubili najmanj 15 civilistov. Nigerijski vojski se to ni zgodilo prvič, saj so v zračnih napadih na »kriminalne skupine« v zadnjih letih večkrat pobili civiliste. Decembra leta 2023 so med verskim zborovanjem v severni provinci Kaduna pomotoma ubili več kot 80 civilistov. Od leta 2017 je po podatkih raziskovalne agencije SBM Intelligence, ki deluje v prestolnici Lagos, nigerijska vojska v tovrstnih zračnih napadih ubila več kot 400 civilistov.

Podporniki nekdanjega bolivijskega predsednika Eva Moralesa so zaključili nov 100 kilometrov dolg protestni pohod na prestolnico La Paz, ki so ga v petek začeli v vasi Patacamaya. S pohodom protestniki opozarjajo na vedno slabše gospodarsko stanje ljudstva in zahtevajo odstop predsednika Luisa Arceja. Inflacija v Boliviji je bila leta 2024 skoraj 10-odstotna, kar je največ v zadnjih šestnajstih letih. Moralesovi podporniki so podoben pohod na prestolnico izvedli septembra lani. 

Iranski odločevalci so po več kot štirih letih iz zapora izpustili nemško državljanko Nahid Taghavi in jo deportirali v Nemčijo. Taghavi je bila leta 2020 obsojena na 10 let zapora zaradi oblikovanja skupin, z namenom ogrožanja nacionalne varnosti in širjenja propagande proti političnim institucijam. Tako kot večina zapornikov v Iranu, ki se lahko pohvalijo s potnim listom ene od držav Zahoda, je imela tudi Taghavi dvojno državljanstvo, ki pa ga Islamska republika ne priznava. Taghavi je tako že druga tuja državljanka-zapornica, ki so jo v zadnjih nekaj dneh deportirali iz Irana. Prejšnji teden so namreč iz pripora izpustili italijanko Cecilio Sala, novinarko italijansko-sionističnega časopisa Il Foglio. Medtem sta se preko ruske vojaške baze Hmejmim in Moskve v Teheran vrnila romarja Ali Akbar Abutaleb Esfahani in njegov sin, ki ju je med obiskom šiitskih svetišč v Siriji presenetil državni udar pod vodstvom islamistične skupine Hajat Tahrir Al Šam. Esfahani je širši javnosti postal znan potem, ko je v zadnjih tednih na spletnih omrežjih zaokrožil posnetek njegovega pogovora s pripadniki islamistične skupine. Esfahani je privržencem novih sirskih oblastnikov prerokoval, da bosta nova Sirija in njena zastava v prihodnosti uničeni ter da bo na tem območju ustanovljena Islamska republika Sajede Zeinab.

Svet zavoda Gimnazije in srednje šole Kočevje je na ponedeljkovi seji izglasoval razrešitev ravnatelja Gregorja Pečana zaradi neprimernega vedenja do dijakov in njihovih staršev, uvajanja nepotrebnih sprememb in poseganja v zasebnost otrok s preverjanjem zdravniških opravičil v zdravstvenih domovih. Razrešitev Pečana je podprl tudi minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj. Skupina staršev je razrešitev Pečana predlagala že septembra lani, nakar se je začel postopek razrešitve, ki je bil prekinjen, ker je šolska inšpekcija po Pečanovi prijavi ugotovila nepravilnosti pri imenovanju predstavnikov dijakov, sindikalnega zaupnika in enega od staršev v svet zavoda. Pečan je del trenda ravnateljev-skrbnikov ekonomske vzdržnosti, ki se je začel kmalu po tem, ko je Slovenija leta 1991 postala odvisna in nesamostojna. Preden je postal ravnatelj v Kočevju, je bil Pečan predsednik Združenja ravnateljev Slovenije in ravnatelj osnovne šole Janka Modra v Dolu pri Ljubljani. Kot je poudarila kar njegova odvetnica Rosana Lemut Strle, mu prav iz epizode v osnovni šoli sindikat Sviz očita neprimerna dejanja s spolno konotacijo.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v novelo zakona o zaščiti živali ne bo vključilo prispevka za lastnike psov. Po prvotnih izhodiščih bi občine lastnikom psov enkrat na leto zaračunale prispevek za zagotavljanje oskrbe zapuščenih živali. Po veljavnem zakonu o zaščiti živali je namreč zagotovitev zavetišča lokalna zadeva javnega pomena. Da prispevka za lastnike psov ne bo, so se na ministrstvu odločili zaradi negativnega odziva občin.