Po do sedaj znanih rezultatih lokalnih volitev v Italiji, ki so potekale v nedeljo in včeraj, trenutno najbolje kaže levosredinski skupini strank, ki jo poleg večje Demokratske stranke tvori še pet manjših parlamentarnih strank. Osvojile so županske stolčke v Bologni, Neaplju in Milanu, dobro pa jim kaže tudi v Rimu in Torinu. V prestolnici Rim je po številu glasov sicer zmagal kandidat desnice, vendar pa napovedi kažejo, da bo v drugem krogu volitev povedel kandidat Demokratske stranke. V Rimu se je po številu glasov dosedanja županja Virginia Raggi iz vrst Gibanja petih zvezd uvrstila šele na tretje mesto. Gibanje petih zvezd je sicer utrpelo poraz tudi v Torinu. Desnosredinska skupina strank, ki jo sestavljajo Salvinijeva Severna liga, Berlusconijeva Forza Italia in neofašistična stranka Bratje Italije, bo po do zdaj znanih rezultatih izgubila župane v petih od šestih večjih italijanskih mest, vendar je v skladu z napovedmi slavila v manjših mestih in se ji v skupnem seštevku obeta več županskih mest kot na volitvah leta 2016. Rezultati lokalnih volitev pa ne bodo imeli večjih posledic za vladajočo koalicijo narodne enotnosti, ki jo vodi predsednik vlade Mario Draghi in ki uživa široko podporo med strankami. Več o italijanskih lokalnih volitvah sledi v današnjem OFFsajdu ob petih. 

Lokalne volitve so potekale tudi v Gruziji. Vladajoča stranka Gruzijske sanje je sicer prejela skupno slabih 47 odstotkov glasov in tako za dobrih 15 odstotkov prehitela opozicijsko stranko Združeno narodno gibanje, ki jo je ustanovil nekdanji predsednik Gruzije Mikhail Sakašvili. Ta je bil sicer med svojo odsotnostjo v Gruziji zaradi zlorabe pooblastil obsojen na zaporno kazen. Zaradi obtožnice je pobegnil v Ukrajino, kjer je bil kasneje imenovan za guvernerja Odese, a so ga zaradi spora z nekdanjim ukrajinskim predsednikom Porošenkom izgnali. Kasneje, potem ko se je spoprijateljil s takrat novoizvoljenim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, se je vrnil v Ukrajino. V gruzijski prestolnici Tbilisi nobeden od kandidatov ni dosegel dovolj glasov za osvojitev županskega stolčka, zato bo sledil drugi krog volitev. Lokalne volitve je sicer nekoliko zasenčil Sakašvili, ki se je nepričakovano vrnil v Gruzijo, da podpre opozicijsko stranko Združeno narodno gibanje. Ob vrnitvi v Gruzijo je bil aretiran, predsednik vlade Irakli Garabišvili pa je napovedal, da bo moral Sakašvili odsedeti vseh šest let zapora, na katerega je bil obsojen med svojo odsotnostjo. 

Selimo se na Filipine. Svojo kandidaturo za predsedniški stolček na prihajajočih volitvah leta 2022 na Filipinih je naznanil Ferdinando Marcos mlajši, sin nekdanjega filipinskega diktatorja z istim imenom. Njegova kandidatura sledi nedavni odločitvi predsednika Rodriga Duterteja, da na naslednjih volitvah ne bo pristavil svojega lončka in se bo po izteku predsedniškega mandata umaknil iz politike. Predsednik Duterte je kot razlog za svoj umik navedel veliko nezaupanje v njegovo vlado. Duterte, ki je na predsedniški položaj stopil leta 2016, je sicer vodil krvavo vojno proti drogam, v kateri je po nekaterih ocenah umrlo vsaj 6 tisoč ljudi. Prav tako je razburil javnost že v času svoje kandidature leta 2016, ko je obljubil, da bo nekdanji diktator Marcos, ki je sicer umrl v izgnanstvu na Havajih, na Filipinih pokopan kot junak. Poleg Marcosa mlajšega je predsedniško kandidaturo naznanil tudi slavni filipinski boksar Manny Pacquiao.

Za zdaj kaže, da za novi mandat predsednika vlade v Etiopiji znanje borilnih veščin ne bo potrebno. Etiopski parlament je namreč po rezultatih drugega dela parlamentarnih volitev potrdil nov mandat aktualnega predsednika vlade Abija Ahmeda. Prvi del volitev je potekal junija letos. Abijeva Stranka blaginje je takrat osvojila 410 od 547 sedežev v etiopskem parlamentu. Drugi del volitev je v določenih okrožjih potekal konec septembra, saj jih zaradi varnostnih groženj in logističnih težav ni bilo moč izvesti že junija letos. Uradni rezultati sicer še niso znani, ne morejo pa znatno vplivati na razporeditev sedežev. Parlamentarne volitve v Etiopiji bi se sicer morale zgoditi že avgusta lani, saj naj bi Abijevi vladi mandat potekel lanskega oktobra. Etiopski parlament je takrat izglasoval, da se volitve premaknejo za eno leto, kot razlog pa je navedel epidemijo virusne bolezni covid-19. Zakasnele volitve so še dodatno zaostrile napetosti med Tigrajsko osvobodilno fronto in Abijevo Stranko blaginje, ki je nazadnje sprožila vojno v Tigraju. Abij ima v zvezni državi Tigraj izredno nizko podporo, tokrat pa parlamentarne volitve tam sploh niso bile izvedene. Tigrajci so lani, po odločitvi Abijeve vlade, da volitve zamakne za eno leto, sami organizirali parlamentarne volitve, na katerih je z 98 odstotki glasov zmagala Tigrajska osvobodilna fronta. Abij je volitve razglasil za protipravne. 

V Franciji odmeva razkritje poročila o zlorabah otrok v katoliški cerkvi. Poročilo je objavil posebni odbor, ki ga je ustanovila francoska katoliška cerkev leta 2018 kot odgovor na škandale v zvezi s spolnimi zlorabami v Franciji in drugod. Neodvisni preiskovalni odbor je sestavljala velika skupina družboslovnih, teoloških, pravnih in političnih strokovnjakov, zlorabe otrok pa so raziskovali več kot dve leti. Poročilo, dolgo več kot dva tisoč strani, zaključuje, da je bilo v francoski katoliški cerkvi od leta 1950 do danes več kot 300 tisoč otrok žrtev spolnih zlorab. V zadnjih sedemdesetih letih je v francoski katoliški cerkvi delovalo skupno več kot 3 tisoč ljudi, ki so bili obtoženi spolnih zlorab, med njimi več kot dve tretjini duhovnikov. Skupine žrtev zlorab v cerkvi zahtevajo, da francoska katoliška cerkev ne le prepozna te zločine, temveč tudi ponudi finančno kompenzacijo žrtvam, ki jih je poročilo identificiralo. 

Družbeno omrežje Facebook spet pretresajo nova razkritja žvižgačev. Nekdanja uslužbenka Facebooka Frances Haugen, ki bo o svojih razkritjih pričala danes v ameriškem senatu, je medijem posredovala več kot tisoč dokumentov, ki nakazujejo, da Facebook zavaja tako svoje uporabnike kot investitorje glede svojih zmožnosti za nadzorovanje sovražnega govora in lažnih novic. Haugen je svojo identiteto razkrila šele v včerajšnjem intervjuju za medijsko hišo CBS. Navaja, da je družbeno omrežje Facebook po izvolitvi ameriškega predsednika Joeja Bidna ponovno uvedlo stare algoritme, ki prioritizirajo aktivnost in odzive uporabnikov, ne pa tudi varnosti in resničnosti informacij. Podjetje je po ameriških predsedniških volitvah razpustilo odbor za državljansko integriteto, v katerem je delovala Haugen in ki je bil odgovoren za nadzor nad vplivom objav na volitve v različnih državah. Razkritjem je včeraj sledil še več kot šesturni izpad storitev Facebooka in njegovih hčerinskih družb Instagrama in WhatsAppa. 

V Ljubljani, na Bledu in v okolici Brda pri Kranju danes velja omejitev gibanja. Vlada je ukrep sprejela zaradi vrha EU-Zahodni Balkan, ki poteka danes, in protesta proti pogoju PCT, ki ga je za danes ob tretji uri na Trgu republike napovedal sensei proticepilcev Zoran Stevanović. Ukrep je bil, prvič v zgodovini Slovenije, aktiviran na podlagi devetega člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Deveti člen omenjenega zakona namreč dovoljuje vladi, da na predlog notranjega ministra ob veliki verjetnosti kršitev javnega reda omeji ali prepove gibanje na določenih območjih. Po Ljubljani so po Miklošičevi in Slovenski cesti že postavljene ograje, prav tako na Prešernovem trgu in Trgu republike. Policija je javnosti sporočila, da bo odslovila vsakogar, ki nima pooblastila za gibanje na določenih mestih. Organizator protestov Stevanović se je sicer včeraj sestal s predsednikom države Borutom Pahorjem in od njega zahteval, naj pozove vlado k odstopu. Po besedah Stevanovića Pahor tega ni bil pripravljen storiti, zaradi česar je Stevanović za današnji dan napovedal nove proteste. 

Upravno sodišče je odpravilo sklep vlade glede imenovanja delegiranih tožilcev Tanje Frank Eberl in Mateja Oštirja. Sodišče je zadevo vrnilo v ponovni postopek. Tožilca sta v skupni izjavi sporočila, da sta zadovoljna z odločitvijo, slednjo pa so pozdravili tudi na vrhovnem državnem tožilstvu. Kot so povedali, sedaj pričakujejo, da se bo vlada v najkrajšem času seznanila s predlogom za imenovanje obeh predlaganih kandidatov ter ga predložila Evropskemu javnemu tožilstvu. Naloga slednjega je nadzor nad porabo sredstev iz evropskega proračuna. Ministrstvo za pravosodje je sicer julija objavilo nov razpis, na katerega pa sta se prijavila le Oštir in Frank Eler.