Sankcijski OFF nad Pančevo
Vodja sudanskih paravojaških Sil za hitro posredovanje, krajše RSF, general Mohamed Hamdan Dagalo je oznanil, da enostransko vstopajo v trimesečno prekinitev ognja. Sudanska vojaška vlada je pred tem sprejem prekinitve ognja zavrnila, ker so pri pripravi dogovora, katerega glavni predlagatelj je ameriški predsednik Donald Trump, sodelovali Združeni arabski emirati, ki finančno in orožarsko podpirajo Sile za hitro posredovanje. Strinjanje s prekinitvijo ognja je poveljstvo RSF nazananilo po zavzetju prestolnice Zahodnega Darfurja El Fašer konec prejšnjega meseca, s čimer so prevzele nadzor nad celotnim Darfurjem. V Zahodnem Darfurju so sile RSF od začetka vojne aprila 2023 ubile najmanj 15 tisoč pripadnikov etnične skupine Masalitov, skoraj 90 odstotkov preživelega prebivalstva pa je razseljenega. Državljanska vojna v Sudanu se je začela zaradi namere vlade, da integrira paravojaške RSF v državno vojsko.
Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal klasifikacijo egiptovske, libanonske in jordanske izpostave Muslimanske bratovščine kot terorističnih organizacij. Besedilo Trumpovega odloka Muslimansko bratovščino v Jordaniji obtožuje materialne podpore palestinskemu odporniškemu gibanju Hamas, libanonsko bratovščino pa podpiranja antisionističnega odporniškega gibanja Hezbolah. Egiptovsko izpostavo Trump brez navajanja primerov obtožuje pozivanja k napadom na partnerje in interese Združenih držav. Oznaka teroristične organizacije bi članom prepovedala vstop v Združene države, prepovedala transakcije z organizacijo in vladi omogočila uvajanje dodatnih sankcij. Jordansko notranje ministrstvo je Muslimansko bratovščino prepovedalo aprila po obtožbah o pripravljanju državnega udara. Na volitvah septembra lani je strankarsko krilo jordanske Muslimanske bratovščine s programom nasprotovanja zavezništvu z Izraelom osvojilo večino glasov na parlamentarnih volitvah.
Tiskovni predstavnik afganistanske vlade Zabihulah Mudžahid je obtožil pakistansko vojsko, da je bombardirala province Host, Kunar in Paktika. V napadu na okrožje Gurbuz v provinci Host je pakistanska vojska po navedbah afganistanske vlade zadela družinsko hišo in ubila deset ljudi. Bombardiranje Afganistana sledi dan po samomorilskem napadu na štab pakistanskih paravojaških Zveznih stražniških sil v Pešavarju. Zasluge za napad si je pripisala organizacija Džamar Ul Ahrar, odcepljena frakcija tako imenovanih pakistanskih talibanov. Afganistanska in pakistanska vlada sta pred enim mesecem sklenili prekinitev ognja po enem tednu spopadov ob meji med državama. Povod za spopad so bile pakistanske obtožbe proti afganistanski vladi, da tako imenovanim pakistanskim talibanom nudi zavetje.
Srbski blok
V Beogradu je pred parlamentom potekal protest nekaj sto ljudi v podporo novinarjem medijske hiše N1, ki naklonjeno poroča o protestih. Protest je odziv na četrtkov napad na novinarje N1 pred šotoriščem podpornikov vlade, tako imenovanim Ćacilendom, nasproti parlamenta. Na protest je prišlo nekaj podpornikov vladajoče Srbske napredne stranke s transparenti v podporo provladnim medijem, ki so po prepiru s protestniki odšli. Po podatkih Neodvisnega združenja novinarjev Srbije je bilo od začetka leta do konca oktobra v Srbiji nekaj manj kot 300 napadov na novinarje.
Višje sodišče v Novem Sadu je odločilo, da morata Infrastruktura železnice Srbije in država družinama dveh umrlih v zrušitvi nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu pred enim letom plačati po 18 tisoč evrov odškodnine. Prvo odškodninsko sodbo zaradi nesreče, v kateri je umrlo 16 ljudi, je novosadsko sodišče izreklo julija, ko je državi in Infrastrukturi železnice Srbije naložilo plačilo skupno skoraj 170 tisoč evrov odškodnine štirim družinam.
Naftna rafinerija v Pančevu je ustavila proizvodnjo zaradi prekinitve dobave nafte po ameriških sankcijah proti Naftni industriji Srbije, krajše NIS. Sankcije proti srbskemu naftnemu podjetju, ki vključujejo prepoved finančnih transakcij s podjetjem in bankami, ki z njim poslujejo, je ameriška vlada predsednika Donalda Trumpa uveljavila v začetku oktobra. Trump zahteva izločitev ruskega državnega energetskega podjetja Gazprom iz lastništva Naftne industrije Srbije. Gazprom si lasti 56 odstotkov NIS-a. Sankcije je prejšnja ameriška vlada pod vodstvom predsednika Joa Bidna, znanega kot Genocidni Joža, napovedala januarja. Pogoni rafinerije v Pančevu so vstopili v tako imenovano toplo cirkulacijo za ohranjanje funkcioniranja sistema, ki jo po sporočilu srbskega predsednika Aleksandra Vučića lahko vzdržujejo štiri dni. Vučić nacionalizacijo ruskega deleža zavrača.
Univerzitetni blok
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je v torek, 18. novembra, sporočilo, da bodo prispevali več kot tri milijone evrov projektu Kurikularna prenova – nove poti do znanja, ki ga bo izvajal Zavod za šolstvo. Denar bo ministrstvo črpalo iz Evropskega socialnega sklada plus, skupno projekt sicer znaša skoraj 6 milijonov evrov. Njegov namen je izboljšanje učinkovitosti in kakovosti sistemov izobraževanja z usposabljanjem delavk v šolskem sistemu, da bodo mladino lahko učile v digitalnem okolju in inovativno diferencirale ter individualizirale učni proces. Vse to naj bi omogočilo, da se bo prenovljeni kurikulum zares izvajal. Da pa bo projekt tudi učinkovit in kakovosten, se bodo strokovne in vodstvene delavke vključile v program kariernega razvoja, na koncu pa pridobile še potrdilo za napredovanje.
V četrtek je Študentska organizacija Slovenije opozorila Ministrstvo za šolstvo in Univerzo v Ljubljani na neupravičene stroške študentk med študijskim procesom. Pri tem je Anabel Todorović, članica predsedstva organizacije, te stroške označila za sistemski izziv med teoretično brezplačnim študijem in realnostjo. Stroški se delijo v tri skupine: vpisnine in administrativni stroški, obvezna gradiva in obvezne ekskurzije ter dodatni izpitni roki. Za mnoge študentke so to finančni zneski, ki predstavljajo stisko, saj morajo ob že tako dragih stroških življenja skrbeti še za stroške študija, ki se izdaja za brezplačnega. V organizaciji predlagajo pregled stroškov študija in premislek, ali so vse plačljive obveznosti zares potrebne za študijski proces. Predlagajo tudi digitalizacijo učnih gradiv kot učinkovit ukrep zmanjševanja stroškov. V organizaciji so si sicer že prej prizadevali za ukinitev vpisnih stroškov. S prejšnjim Zakonom o urejanju položaja študentov se jih je prepovedalo zaračunavati, kar pa ne velja za dejanske materialne stroške, ki jih imajo visokošolski zavodi. Tako so stroški ob vpisu celo postali višji.
V petek je začela veljati novela zakona o vrtcih. Ta prinaša novosti v občine, kjer se število otrok zmanjšuje. V teh občinah se ne bo več krilo koncesije za zasebne vrtce. To pa ne velja za zasebne vrtce, kjer so že sklenjene pogodbe za koncesijo. V tem primeru bodo pridobivali sredstva do 31. avgusta 2030. S 1. septembrom novela prinaša ukinitev fleksibilnih normativov števila otrok v vrtčevskih oddelkih. Tako bodo občine lahko oddelke povečale le za dva otroka in ne več za poljubno število. Poleg tega bo v vrtcih pripravljen 240-urni brezplačni program, namenjen bodočim prvošolkam, ki ga sicer ne obiskujejo. Obiskovanje 240-urnega programa pred vstopom v šolo ne bo obvezno, razen če o tem tako odloči center za socialno delo. Novost je prav tako možnost izpisa otroka iz vrtca s soglasjem enega starša v primeru nasilja v družini.
Avstrijsko ustavno sodišče je prepovedalo nošenje naglavnih rut v šolah dekletom, mlajšim od 14 let. Prepoved bo začela veljati prihodnje šolsko leto. Sprejeli so jo na predlog Avstrijske ljudske stranke, ki jo je že poskusila uveljaviti leta 2019, vendar je bila prepoved takrat zavrnjena. Pri Avstrijski ljudski stranki pravijo, da naj bi nošenje rute dekletom škodilo. Če bodo deklice ruto vseeno nosile, se bodo najprej učitelji pogovorili z njihovimi starši, ob neupoštevanju zakona pa bo sledila denarna kazen od 150 do 800 evrov. Avstrijska islamska skupnost sprejetje prepovedi označuje za politično izkoriščanje protiislamskega družbenega vzdušja.
Poglejmo še dogajanje na Univerzi v Novem Sadu, kjer so v četrtek na filozofski fakulteti zavrnili izvolitev doktorice Jelene Kleut v naziv redne profesorice. Dogodek je Slobodan univerzitet, akademsko gibanje za integriteto v Srbiji, ostro obsodilo. Po poročanju srbskih medijev je Strokovni svet za družbene vede, organ Senata Univerze v Novem Sadu, že sprejel pozitivno odločitev o njeni izvolitvi v redno profesorico, vendar so se pri glasovanju člani večinoma vzdržali. To pomeni, da profesorica Jelena Kleut nima zagotovljenega delovnega mesta po izteku pogodbe 27. novembra. Pri gibanju Slobodan univerzitet so prepričane, da gre za politični revanšizem, ker je Kleut javno podprla študentke in branila univerzitetno avtonomijo med blokadami. Zahtevajo javno obrazložitev senata, ponovno presojo odločitve in zaščito njene zaposlitve.
OFF je pripravil Matej, univerzitetni blok novic je prispevala vajenka Katja.
Dodaj komentar
Komentiraj