Za novega črnogorskega premierja je skupina poslancev tik pred iztekom roka predlagala poslanca in predsednika stranke Demos Miodraga Lekića. Lekić je edini poslanec svoje stranke v aktualnem sklicu parlamenta. V 81-članskem parlamentu naj bi imel zagotovljenih 41 glasov, in sicer iz konglomerata treh predvolilnih koalicij: Za prihodnost Črne Gore, v kateri izstopa vučićevska stranka Srbov Demokratska fronta, liste Mir je naša nacija okoli stranke Demokratska Črna gora in liste URA, ki jo vodi premier v odstopu Dritan Abazović. Kandidata za predsednika vlade mora potrditi predsednik države Milo Đukanović, ki se zaenkrat še ni odzval. Njegove stranke socialistov, ki ima v parlamentu največ poslanskih sedežev, pa v novi koaliciji ne bo. S predložitvijo kandidata so se poslanci zaenkrat izognili predčasnim volitvam. Če bo Lekić res postal črnogorski premier, bo to že tretja vladna koalicija v tem sklicu parlamenta. Abazovićeva vlada je padla pred mesecem dni, ko so ji podporo odrekli Šukanovićevi socialisti. Kot glavni razlog so navedli Abazovićev sporazum s Srbsko pravoslavno cerkvijo. 

Skrajno desna stranka Bratje Italije, ki se ji na nedeljskih volitvah nasmiha zmaga, je kandidata za poslanca Calogera Pisana  umaknila iz volilne tekme. Ta je namreč na družbenih omrežjih v preteklih letih večkrat hvalil Adolfa Hitlerja, voditeljico stranke Giorgio Meloni pa je označil za moderno fašistko, kar je po njegovem nekaj dobrega. Bratje Italije so se od njegovih zapisov z umikom kandidature distancirali, a dejstvo je, da korenine stranke ostajajo fašistične. Meloni bo, vsaj sodeč po anketah, postala prva italijanska premierka, desno koalicijo pa naj bi sestavljali še desničarska stranka Liga nekdanjega notranjega ministra Mattea Salvinija in stranka Naprej Italija nekdanjega premierja in miljarderja Silvia Berlusconija.

V skladu s pričakovanji je na Švedskem mandat za sestavo vlade predsednik parlamenta Andreas Norlen predal predsedniku Zmerne stranke Ulfu Kristerssonu. Ta velja za vodjo desnega bloka, ki je tesno zmagal na nedavnih parlamentarnih volitvah. Mandat za sestavo je prejel, kljub temu da njegova stranka v vse bolj verjetni desni koaliciji ni prejela največ glasov. Zmerno stranko so med desnimi strankami namreč prehiteli skrajno desni Švedski demokrati. Koalicijo naj bi poleg obeh omenjenih sestavljali še Krščanski demokrati in Liberalci, skupaj imajo 176 sedežev v 349-članskem parlamentu. Do prisega nove vlade bo tehnično vlado vodila dosedanja socialdemokratska premierka Magdalene Andersson.

Ekvadorska desnosredinska vlada predsednika Guillerma Lassa je s kitajskima bankama Eximbanko in Kitajsko razvojno banko dosegla dogovor o prestrukturiranju dolga v skupni višini 3,2 milijarde evrov. Posojili bi moral Ekvador odplačati do leta 2025. Po dogovoru bo posojilo Kitajski razvojni banki država lahko odplačala do leta 2027, Eximbanki pa do leta 2032. Kitajska je pomembna posojilodajalka Ekvadorju postala predvsem v času vladanja nekdanjega predsednika Rafaela Corree med letoma 2007 in 2017, ko je Ekvadorju posodila skupno 18 milijard evrov. Ekvadorski ekonomisti opozarjajo na vse večjo odvisnost od azijske velesile, češ da so njena posojila problematična zaradi visokih obrestnih mer. Kitajska je tudi sicer izplačala več deset milijard dolarjev posojil državam za reševanje finančnih kriz, s čimer je postala tekmec zahodnega Mednarodnega denarnega sklada. Pakistan, Argentina in Šrilanka so tri izmed glavnih prejemnic kitajskih reševalnih posojil, ki so od leta 2017 skupno prejele za skoraj 33 milijard evrov posojil. 

Ekvatorialna Gvineja ima nov kazenski zakonik, ki ukinja smrtno kazen. Spremembe, ki jih uvaja novi zakonik, je že podpisal predsednik države Teodoro Obiang Nguema Mbasogo, ki je na oblasti že več kot 40 let. Z novo zakonodajo se je že strinjal tudi parlament, v katerem je 100 poslancev, vsi pa pripadajo vladajoči Demokratični stranki Ekvatorialne Gvineje. Zadnja uradna usmrtitev v državi je bila sicer izvedena leta 2014, a mednarodne organizacije opozarjajo na številna izginotja, nezakonita pridržanja in mučenja v državi. 

Indonezijski parlament je potrdil zakon o varstvu osebnih podatkov, ki vključuje korporativne globe in zaporne kazni za tiste, ki bi z osebnimi podatki ravnali napak oziroma bi jih zlorabili. Oblasti lahko podjetja oglobijo v vrednosti do dveh odstotkov letnih prihodkov podjetja, premoženje podjetij lahko tudi zasežejo. Posamezniki bodo lahko za zlorabe kaznovani z do šest meseci zapora. Uporabniki aplikacij lahko od podjetij po novem v primeru zlorabe osebnih podatkov zahtevajo odškodnine. Zakon so pripravljali od leta 2016, nastal pa naj bi na osnovi zakonodaje Evropske unije. Poslanci so ga potrdili po tem, ko je v zadnjem času v Indoneziji prihajalo do kršitev varstva in objav podatkov s strani državnih podjetij in institucij.

Slovenska demokratska stranka je napovedala vložitev prve interpelacije v času vlade Roberta Goloba. Pred opozicijo se bo morala zagovarjati notranja ministrica Tatjana Bobnar. Poslanec SDS-a Branko Grims je na novinarski konferenci kot glavni razlog za interpelacijo navedel odstranitev žice na meji.

Izjava

Premier Robert Golob in nemški kancler Olaf Scholz sta v telefonskem pogovoru dosegla dogovor glede izmenjave vojaških vozil. Slovenska vojska bo v Ukrajino poslala 28 tankov tipa M55S, Nemci pa bodo v Slovenijo poslali 40 vojaških transportnih vozil. Tanki tipa M55S so ostalina jugoslovanske vojske, a so bili modernizirani in naj bi bili še primerni za uporabo na bojiščih. Včeraj je v državnem zboru zasedal odbor za obrambo, ki se je seznanil z rebalansom proračuna za leto 2022. Ta ministrstvu Marjana Šarca namenja dobrih 840 milijonov evrov, kar je slabih 50 milijonov evrov več kot v veljavnem proračunu.

Mladoforumaši se veselijo! Vodja opozicije in predsednik Slovenske demokratske stranke Ivan Janez Janša se je na družbenem omrežju Twitter opravičil Socialnim demokratom zaradi svojih zapisov o ukradeni judovski vili, v kateri ima sedež stranka Tanje Fajon. Opravičil se je z objavo fotografije iz sodbe, in sicer danes ob enih zjutraj. Socialni demokrati so Janšo tožili zaradi 15 zapisov na Twitterju, ki po njihovem posegajo v ugled in dobro ime stranke. Okrajno sodišče v Velenju je socialdemokratom prikimalo, Janša pa se je zoper odločitev pritožil. Celjsko višje sodišče je nato pritrdilo odločitvi velenjskega okrajnega sodišča. Poleg javnega opravičila na družbenem omrežju mora nekdanji predsednik vlade socialdemokratom plačati deset tisoč evrov odškodnine.

Sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice Marka Bošnjaka so sodrugi izvolili za enega od dveh podpredsednikov sodišča. Bošnjak je na omenjenem sodišču sodnik od leta 2016 in je na najvišjem evropskem sodišču tretji sodnik iz Slovenije. Prvi je bil trenutni pravniški mag slovenske desnice Peter Jambrek, za njim pa je mesto zasedel kralj teorij zarot Boštjan Marija Zupančič. 

OFF sta pripravila Urh in vajenka Zala. 

Vir fotografije: STAfoto