RUSIJA PRINESLA DESNI ZASUK
Švedska volilna komisija je objavila uradne rezultate splošnih volitev, ki so potrdili napovedi o zmagi desne koalicije. Levo koalicijo, ki ji načelujejo do sedaj vladajoči socialdemokrati, je premagala za tri poslanske sedeže v 349-članskem parlamentu. Največ glasov je desnemu političnemu bloku prinesla stranka Švedski demokrati, ki so dobili 20 in pol odstotkov glasov, to pa jim je prineslo 73 sedežev v parlamentu. Desni koalicijski blok sicer vodi predsednik Zmerne stranke Ulf Kristersson. Vendar je Zmerna stranka dobila manj glasov od Švedskih demokratov, v parlamentu bodo zmerneži oziroma moderati imeli 68 sedežev. Desno koalicijo naj bi po pričakovanju sestavljali še Krščanski demokrati, ki so prejeli 5-odstotno podporo, torej 19 sedežev, in Liberalci z dobrimi štirimi in pol odstotki podpore oziroma 16 sedeži. Mandatar naj bi kljub temu, da je njegova stranka prejela manj glasov kot Švedski demokrati, postal Kristersson, a bo to bržkone še stvar dogovora med največjima desnima strankama.
Socialni demokrati, ki jih od konca lanskega leta vodi trenutna premierka Magdalena Andersson, so sicer svoj volilni rezultat izboljšali. V parlamentu so v dosedanjem mandatu imeli 100 sedežev, na volitvah pa so jih dobili še sedem več. Vendar so se slabše odrezali njihovi koalicijski partnerji. Tako Levica kot Sredinska stranka sta prejeli vsaka po slabih sedem odstotkov glasov, kar jima je prineslo po 24 sedežev. Zelena stranka pa je prejela petodstotno podporo oziroma 18 sedežev v švedskem riksdagu.
Zakaj je zmagal blok desnih političnih strank, pojasni Anders Lindberg, urednik notranjepolitične redakcije švedskega časopisa Aftonbladet.
Celotna predvolilna kampanja je bolj ustrezala desnim strankam, razloge za zmago desnice nadalje pojasnjuje Lindberg.
Švedski demokrati, ki so med desnimi strankami zbrali največ glasov, so sicer nacionalistična stranka, ki se zavzema zlasti za antimigracijsko politiko. Stranka, ustanovljena leta 1988, se je v parlament prvič prebila pred 12 leti. V prejšnjem sklicu parlamenta je bila tretja največja stranka za socialdemokrati in zmerneži. Na letošnjih volitvah je pridobila še enajst poslanskih sedežev in postala druga najmočnejša parlamentarna stranka. Ena od rasističnih idej stranke je omejitev izdajanja azila osebam glede na njihovo veroizpoved in spolno usmerjenost. Stranka prav tako želi dodatno omejiti socialne pravice za migrante in povečati pristojnosti policije na območjih s porastom kriminala. Ta pooblastila bi jim omogočala preiskavo brez konkretnega suma kaznivega dejanja. Socialdemokratska stranka je v preteklosti vodila tako imenovano politiko odprtega švedstva – nekakšno politiko talilnega lonca, ki je pripravljena sprejeti vse priseljence, dokler se ti asimilirajo. Že tak koncept azilne politike je izrazito nacionalističen, desne politične stranke pa v svojem diskurzu rasistično povezujejo problem kriminala s trenutno migrantsko politiko. Z zmago desne koalicije bi torej lahko prišlo do nadaljnjega zaostrovanja azilne politike, kakršno je moč opaziti v Švedski bližnjih državah, kot je Danska, kjer so desno retoriko in antimigrantske prakse prevzeli kar socialdemokrati.
Rasizem postaja vedno bolj sprejemljiv za sredinske stranke tudi na Švedskem, so pokazale letošnje volitve. Rezultati volitev namreč niso tako zanimivi zaradi velike podpore, ki so jo volivci namenili Švedskim demokratom, temveč predvsem zaradi pripravljenosti preostalih desnih in desnosredinskih strank za oblikovanje skupne vladne koalicije. Konservativne, liberalne in krščansko-demokratske stranke so prvič pristale na sodelovanje s skrajno desnico.
Švedska se sicer sooča z napetostmi zaradi ruske invazije. Država se, kot večina sveta, sooča z draženjem energentov in inflacijo. Napetosti pa so prisotne tudi v notranjosti države, saj se Švedska sooča s porastom kriminala, zlasti bojev med organiziranimi kriminalnimi tolpami. Prav to je po mnenju sogovorca desnica dobro izrabila za mobilizacijo volivcev.
Poleg tega je Švedska deležna dodatnih pritiskov s strani Rusije in Turčije, saj se tako kot Finska pridružuje Severnoatlantskemu vojaškemu zavezništvu, znanemu kot Nato. S tem kraljevina prekinja več kot dvesto let trajajočo vojaško nevtralnost. Po mnenju sogovorca priključitev Natu v predvolilni kampanji ni bila tako ključno vprašanje kot energetska kriza.
Trenutna premierka Andersson je v četrtek, po 99 odstotkih preštetih glasov, podala odstopno izjavo. V izjavi za javnost je dejala, da je desnica prejela majhno večino, a kljub temu gre za večino. Po mnenju Andersson je zdaj na potezi predsednik parlamenta Andreas Norlen, ki bo nadziral oblikovanje nove vlade. Premierka sicer ni zavrnila sodelovanja s konservativcem Ulfom Kristerssonom. Stranka socialnih demokratov bi bila namreč pripravljena sodelovati z Zmerno stranko v primeru, da se ta ne odloči za sodelovanje s stranko Švedskih demokratov. Kako je dolgo časa najmočnejša švedska politična stranka nagovarjala volivce, pojasni Lindberg.
Gre torej za velik preobrat na političnem parketu. Nekdaj najmočnejšo stranko socialnih demokratov je spodnesla skrajno desničarska stranka Švedskih demokratov. Stranka se je želela predstaviti kot socialna konservativna stranka, ki si prizadeva za švedsko narodnostno in kulturno dediščino. To pogosto zamegli migrantska politika stranke, kar pa je po nekaterih interpretacijah tudi razlog za njeno zmago na volitvah. Preobrat pojasni Lindberg.
Premierka Andersson bo kljub odstopu dolžnosti predsednice vlade opravljala do prisege nove vlade, o njenem oblikovanju so se danes začeli pogovori. Kljub temu da so se pogajanja začela prvi delovni dan po objavi uradnih rezultatov volitev, pa lahko oblikovanje vladne koalicije traja dolgo. Kako bo desni blok oblikoval koalicijo, sicer ostaja neznano.
Kljub povečanju števila glasov za socialne demokrate glede na pretekle volitve so ti volitve izgubili proti desnici. Ta se je v luči ruske grožnje poenotila v radikalizmu, pragmatično pa ji je to končno omogočilo pot do parlamentarne večine.
Foto 1: Flickr.com; Foto 2: Thecinemaholic.com
Dodaj komentar
Komentiraj