Draghicid v senatu
Italijanski premier Mario Draghi je predsedniku države Sergiu Mattarelli ponudil odstop, ki ga je ta tudi sprejel. Draghi je nepreklicno odstopil, potem ko v senatu na glasovanju o nezaupnici ni dobil podpore treh koalicijskih strank: Gibanja petih zvezd, Lige in Naprej Italija, ki so se glasovanja vzdržale. Draghi je predsedniku odstopno izjavo podal že prejšnji teden, a je ta ni sprejel, rekoč, da naj v parlamentu ponovno ocenijo prihodnost koalicije. Začetek konca Draghijeve vladavine je takrat sprožilo Gibanje petih zvezd, ki ni podprlo zakonodajnega svežnja, znanega kot Decreto aiuti. Sveženj, ki je vreden 23 milijard evrov, je namenjen soočanju z energetsko krizo in pomoči Ukrajini, glasovanje v senatu pa je tedaj sicer prestal. Vendar je Draghi dejal, da bo odstopil, če ga Gibanje petih zvezd ne bo podprlo. To se je tudi zgodilo. Zakonodajni sveženj je kljub Draghijevemu odstopu sprejet in ga bo, če bo lahko, Draghijeva vlada v odstopu izvajala do volitev, ki bodo predvidoma 18. ali 25. septembra. V svežnju so med drugim predvidene enkratne denarne pomoči podjetjem in državljanom, začasno nižanje dajatev na goriva in začasno povečanje neto plač s tem, da bi se država odrekla delu davka na dohodek. Uradno je Gibanje petih zvezd podporo zakonodajnemu svežnju umaknilo, ker ta županu Rima podeljuje izredna pooblastila, ki bi mu omogočila začetek gradnje sežigalnice odpadkov v Rimu. Prav tako so v stranki razklani glede vojaške pomoči Ukrajini. Zakaj je Mario Draghi kljub jasnemu nasprotovanju Gibanja petih zvezd na sveženj zakonodaje vezal nezaupnico, podrobneje pojasni nekdanja dopisnica Radiotelevizije Slovenija iz Rima Mojca Širok.
Gibanje petih zvezd, ki je nastalo pred zadnjimi splošnimi volitvami v Italiji leta 2018, je v začetku skušalo izraziti splošno ljudsko nezadovoljstvo s stanjem italijanske politike. Njen ustanovitelj in siva eminenca Beppe Grillo je kot primarni politični cilj gibanja izpostavil boj proti obstoječim političnim elitam in korupciji. Ta cilj sicer ni bil dovolj za ohranjanje politične enotnosti v stranki.
Kot enega glavnih razlogov za razkol ne le v Gibanju petih zvezd, ampak v vladni koaliciji nasploh, se izpostavljajo različna stališča do vloge Italije v vojni v Ukrajini.
Italijanski senat pa ni razdeljen samo pri vprašanju o pomoči Ukrajini, ampak tudi pri vprašanju reševanja energetske krize, h kateri je prispevala vojna v Ukrajini. Širok pojasnjuje, da je kriza z energenti samo del gospodarskih problemov, s katerimi se Italija sooča že zadnjih trideset let.
Draghiju je obrnila hrbet tudi stranka Liga, ki jo vodi Matteo Salvini. V stranki, ki se ozira na javnomnenjske raziskave, računajo na novo desno koalicijo po volilni zmagi. Tvorili bi jo s fašistoidno stranko Bratje Italije in stranko nekdanjega premierja Silvija Berlusconija. Na včerajšnjem glasovanju o nezaupnici v senatu sta Liga in Bratje Italije predlagali kar glasovanje o oblikovanju nove koalicije obstoječega sklica, ki ne bi vključevala Gibanja petih zvezd. A ta sklep ni prišel do glasovanja. Namesto tega so senatorji glasovali o sklepu, da bodo vlado do rednih volitev prihodnje leto še zmeraj tvorile vse stranke obstoječe koalicije z Draghijem na čelu.
Ker so se proti Draghiju razen proevropske liberalne Demokratske stranke zarotile vse največje parlamentarne stranke, se zdi, da razlog za njegovo odstranitev nazadnje sploh ni bil zakonodajni sveženj za reševanje energetske krize. Vsaka od strank mu nasprotuje s svojo računico.
V nestabilnem prostoru italijanske politike menjava vlade ni redek pojav. Od konca druge svetovne vojne leta 1945 je Italiji vladalo 69 vlad, ki se v povprečju menjajo na manj kot leto in pol. Tudi Draghijeva ni izjema. Stranke, ki so tehnokrata sprva podprle, da bi se lahko obdržale na oblasti, so mu iz oblastiželjnosti podporo tudi umaknile. Zakonodajni sveženj o reševanju energetske krize je Gibanju petih zvezd služil le kot povod, da Draghiju umakne podporo na področju, kjer se deklarativno progresivna stranka ne more strinjati - konkretno na področju okoljske politike in sežigalnice v Rimu. Tako si skušajo v stranki oprati ugled, ki so si ga zamazali zaradi sodelovanja z evrokratom, človekom, ki pooseblja vse, čemur je stranka nekdaj nasprotovala. Desnica pa je zdrahe levega pola italijanske politike zgolj izkoristila z računico na prepričljivo volilno zmago.
OFFsajd je pripravil vajenec Jan, pomagal je Fin.
Dodaj komentar
Komentiraj