V sredinem Offsajdu smo izpostavili problematiko afriških prosilcev za azil v Izraelu. Situacija se razvija po sistemu z dežja pod kap, saj je včeraj izraelsko ministrstvo za notranje zadeve oznanilo načrte o postavitvi 25.000 šotorov. V njih bodo migranti iz Afrike čakali na deportacijo v matične države. Po nedavni sodbi jeruzalemskega sodišča lahko namreč izraelska vlada mirno deportira prebivalce nazaj v Južni Sudan. Vlada si želi, da bi bil to prvi korak k širši deportaciji migrantov iz Izraela tudi v druge države, kot sta Eritreja in Sudan.

Več o zadnji odločitvi notranjega ministrstva nam bo povedal Michale Alexander iz Afriškega razvojnega centra za begunce:

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje zgoraj

Kaj bi Izrael moral storiti, da razreši nastalo situacijo in kaj bo dejansko storil? Nadaljuje Michael Alexander:

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje zgoraj

Parlamentarne stranke v Egiptu so se po več tednih le uskladile glede imenovanja članov v komisijo za spremembo ustave. 22 strank bo proporcionalno zasedlo 39 od 100 pozicij v komisiji. Preostala mesta bodo zasedli sodniki, eksperti za ustavno pravo, predstavniki verskih skupnosti, delavski razred, po eno mesto pa bodo zasedli še predstavniki vojske, policije in ministrstva za pravosodje. Uskladitev je prišla zatem, ko je vojaški svet strankam dal na razpolago 48 ur za odločitev o imenovanjih, sicer naj bi Svet sam določil člane. Še vedno pa ni jasno, ali bo komisija sploh obstala, saj na vrhovnem sodišču še vedno razpravljajo o ustreznem poteku parlamentarnih volitev pa tudi o zakonitosti kandidature Ahmeda Šafika za mesto predsednika države, saj je bil ta premier v Mubarakovem režimu.

Prebivalce Libanona, Armenije, Sirije in Izraela je zajela panika, saj so mislili, da grožnja njihovi dobrobiti, za spremembo, prihaja iz vesolja. Prestrašeno so opazovali veliko sled visoko na nebu in jo označili za preteči neznani leteči predmet. Uradni odzivi na preplah so jih pomirili – ne gre za grožnjo iz vesolja, temveč za dobro staro merjenje moči med ljudmi na zemlji. Rusija je namreč že drugič izstrelila jedrsko raketo dolgega dosega, ki je kot planirano treščila v tla v Kazahstanu. Gre za novo vrsto orožja, katerega namen in smisel je, „da premosti vse morebitne ovire“. Kot morebitna ovira se v prvi vrsti pojmuje še vedno planirana vzpostavitev protiraketnega ščita v Evropi.

Ameriška agencija proti drogam ali DEA (izg. di i ej) je na največjem letališču v Portoriku v glavnem mestu San Juan in še nekaterih drugih delih otoške države izvedla obsežno operacijo, v kateri so razbili združbo tihotapcev prepovedanih drog. Med izredno iznajdljivimi in dobro organiziranimi zvitorepci so bili zaposleni na omenjenem letališču in osebje, ki skrbi za prtljago. V desetletju, toliko je trajala njihova poslovna vizija, naj bi predvsem v Združene države Amerike na krovih komercialnih letov pretihotapili na tone kokaina in heroina, pri tem pa zaslužili na milijone ameriških zelencev. Poleg več deset aretiranih na Karibskem otočju sta bili dve osebi aretirani tudi na mednarodnem letališču v Miamiju in še ena v Dallasu. Vsi aretirani naj bi pripadali dvema najmočnejšima skupinama iz Portorika, ki se ukvarjata s trgovino s prepovedanimi drogami. Samo za odtenek. Vsi osumljenci so namreč obtoženi, da so v številna mesta Združenih držav pomagali poleteti kar 14 tonam kokaina in več tonam heroina.

Nekdanji predsednik uprave enega od vatikanskih finančnih instrumentov Inštituta za božja dela, Ettore Gotti Tedeschi, je med zaslišanjem v zvezi s kršitvami zakonodaje o pranju denarja tožilcem povedal, da se boji, da mu strežejo po življenju. Njegove besede ne presenečajo, če upoštevamo vse iznajdljive metode, s katerimi so se v preteklosti za vatikanskimi zidovi znebili vseh, ki bi lahko svetu predali, kaj vse se dogaja za meglo spletkarjenja in netransparentnosti tako imenovanega svetega sedeža. Tedeschija so s funkcije odslovili 24. maja, ker je želel pri poslovanju Inštituta za božja dela uveljaviti transparentnost in skladnost z mednarodno zakonodajo proti pranju denarja. Tedeschi prav tako domneva, da naj bi bili lastniki nekaterih anonimnih računov pri vatikanski finančni instituciji vodilni pripadniki mafije. Vatikan je takrat v sporočilu za javnost zapisal, da je bil Tedeschi prisiljen odstopiti, ker ni izpolnjeval glavnih dolžnosti. Inštitut za božja dela nove kliente vabi tudi tako, da svoje arhive briše vsakih deset let, še nikoli pa jih ni dal na vpogled neodvisni reviziji.

Skupina osmih muslimanov iz mesta New Jersey je vložila tožbo na naslov newyorške policije. Predmet obtožnice je sistem varnostnih kamer, ki neprestano nadzoruje njihovo četrt. Varnostni program izhaja iz American-patriot acta ameriškega Domoljubnega zakona, sprejetega po enajstem septembru, ki omogoča tovrsten poseg v zasebnost prebivalcev ameriških mest. Med drugim so kamere postavljene v mošejah, restavracijah in tudi v frizerskih salonih. Muslimanska skupnost se s takim ravnanjem seveda ne strinja, saj je nadzorovana na vsakem koraku. Nelagodnost, ki izhaja iz suma oblasti po njihovih nepridipravih namenih, jim onemogoča normalno, vsakodnevno delovanje. Na newyorškem sodišču bodo skušali dokazati, da s tem, ko lokalna policija nadzira vsako njihovo dejanje, krši zakon o enakosti vseh pod zakonom.

Wildlife Conservation Society opozarja na neumorno pobijanje gozdnih slonov v centralni Afriki. V zadnjih petih letih se je število slonov prepolovilo – ostaja le še 6300 slonov, medtem ko je več kot 7000 slonov bilo nezakonito pobitih zavoljo prodaje slonovine na Kitajsko in butike za petičneže na zahodu. Gozdni slon, nekoliko manjši in manj poznan od savanskega slona, uživa dokajšno varnost ob podpori paznikov le še v kongovskem nacionalnem parku Nouabale-Ndoki.

Skupina štiridesetih poslancev vladajoče koalicije, izključujoč predstavnike Slovenske ljudske stranke, je vložila predlog Zakona o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bi ukinil plačilo nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, in to kar po hitrem postopku. Stroka in nevladni sektor sta se kaj hitro ujezila. O razlogih za nasprotovanje spremembi zakona nam bo več povedala Renata Karba iz Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj:

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje zgoraj

Kaj bi prinesla uvedba spremembe? Nadaljuje Renata Karba:

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje zgoraj