Na mehiških predsedniških volitvah je slavil kandidat leve stranke Gibanje nacionalne regeneracije Andres Manuel Lopez Obrador. Obrador je s skoraj 54 odstotki osvojenih glasov dosegel najprepričljivejšo zmago v zadnjih dveh desetletjih. Preostali glasovi so se razdelili med kandidata konservativne Stranke nacionalne akcije in kandidata do sedaj vladajoče Institucionalne revolucionarne stranke.

Obrador je tako po pol stoletja postal prvi predsednik Mehike, rojen južno od prestolnice Ciudad de Mexico, v kateri je sicer županoval med letoma 2000 in 2005. Mehika je po razkoraku med najbogatejšimi in najrevnejšimi regijami z naskokom prva med državami OECD, pri čemer se je v severni del države stekla glavnina ekonomskih prednosti gospodarskega povezovanja z Združenimi državami Amerike. Obrador, ki je kandidiral že v letih 2006 in 2012, je tokrat uspel prav s pridobivanjem glasov iz severnih regij. Da bi pomiril srednji razred, je na mesti finančnega ministra in vodje gospodarske ekipe v času tranzicije imenoval mednarodno izkušenega ekonomista in vidnega poslovneža. Prav tako je omilil točko programa, ki je sprva govorila o renacionalizaciji naftnega sektorja in zdaj zahteva le revizijo privatizacije.

V Evropo, kjer se poglablja vladna kriza v najvplivnejši članici EU. Nemški notranji minister Horst Seehofer je zagrozil z odstopom zaradi nestrinjanja z migracijsko politiko kanclerke Angele Merkel, a si je nato premislil in ji dal še zadnjo možnost, da spor zgladita na sestanku danes popoldne. Merkel in Seehofer vodita sestrski stranki CDU in CSU, ki tvorita konservativno jedro vladajoče koalicije. Angela Merkel se je s Španijo in Grčijo dogovorila, da bo Nemčija tja vračala migrante, ki so že bili registrirani v teh od finančne krize prizadetih sredozemskih državah. Seehofer pa zahteva, da Nemčija take migrante zavrne že na meji.

V sosednji Avstriji je približno 80 tisoč ljudi protestiralo proti napovedanim reformam delovne zakonodaje. Vladni predlog predvideva, da bi se 40-urni delavnik lahko raztegnil do 60 ur, kar pomeni 12 ur dnevno. Po pritisku sindikatov je sicer vlada pristala na določilo, da delavec lahko zavrne več kot 10-urni delavnik. Sindikatov to ni zadovoljilo in zahtevajo referendum o zakonu.

V Rusiji pa protestirajo proti pokojninski reformi. V več ruskih mestih se je zbralo nekaj tisoč protestnikov. Oblasti so reformo naznanile na dan začetka svetovnega nogometnega prvenstva. Protestov v mestih, ki gostijo prvenstvo, ni bilo, saj so v tem času tam prepovedani, tudi opozicija pa trdi, da jih tam ni organizirala, ker da gre za notranjo zadevo. Reforma bi upokojitveno starost postopno dvignila in sicer za moške s 60 na 65 let, za ženske pa s 55 na 63. Povprečna življenjska doba v Rusiji je dobrih 70 let, za moške pa 67, torej povprečnega moškega čakata 2 leti upokojitve. Proteste je organiziral opozicijski nacionalistični politik Aleksej Navalni. V nasprotju z ostalimi protesti, ki jih organizira Navalni, pa so tokratne podprle tudi mnoge druge nominalno opozicijske stranke, ki pa ponavadi sodelujejo z oblastjo, med njimi Komunistična stranka.

Kitajska je znižala uvozne carine na skoraj 1500 izdelkov. Carine na belo tehniko, hrano in pijačo ter kozmetiko in zdravila so se prepolovile na slabih 7 odstotkov, dajatve na avtomobile pa bodo z dobrih 20 padle na 15 odstotkov. Odpiranje trga prihaja v času, ko Združene države Amerike višajo carine na kitajske in druge izdelke. Z nižanjem carin pa Kitajska verjetno računa na izboljšanje pogajalske pozicije pred Svetovno trgovinsko organizacijo, pred katero država skuša izpodbijati legitimnost povišanih ameriških dajatev.

Slovenija

Z današnjim dnem vstopajo v veljavo določila novele Zakona o kmetijstvu, ki dopuščajo začasno in občasno delo. To bo lahko trajalo največ 120 dni za delodajalca in 90 dni za delavca. Sindikati so zakonu očitali, da uvaja prekarizacijo še v kmetijstvo, in mu nadeli nadimek “hlapci s.p.”.

Za konec potešimo še lakoto po bolj ali manj vsebinskih novicah o sestavljanju vlade. V javnost je pricurljal osnutek koalicijske pogodbe, o kateri se usklajuje 6 strank pod vodstvom Liste Marjana Šarca. Kljub temu, da je Šarec napovedal kratko in jedrnato projektno koalicijsko pogodbo, je ta osnutek skoraj bližje pogodbi o drugi republiki. Na področju zdravstva predvideva skrajšanje čakalnih vrst, striktnejšo razmejitev javnega in zasebnega zdravstva ter ukinitev dopolnilnega zavarovanja in njegovo nadomestitev z višanjem prispevnih stopenj. Z davčno reformo bi nadalje razbremenili tako imenovane razvojno najpomembnejše kadre, znižali bi obdavčitev dela, uvedli pa bi davek na premoženje. Po prenovi strategije upravljanja kapitalskih naložb države bi privatizirali deleže v podjetjih, ki niso strateškega pomena.

Osnutek predvideva tudi reformo enotnega sistema v javnem sektorju, med ključnimi projekti pa je naveden projekt Debirokratizirajmo Slovenijo. Tako imenovana projektna koalicijska pogodba pa v osnutku ne bi prizanesla niti delitvi pristojnosti med vejami oblasti. Tako bi predsednik vlade dobil pristojnost za samostojno potrjevanje in razreševanje ministrov, predsednik republike bi dobil možnost odložilnega veta, državni svet pa bi ukinili. Prav tako bi ukinili volilne okraje in uvedli preferenčni glas. S katerimi strankami se Šarec pogaja o tem osnutku, Slovenska tiskovna agencija, ki je dokument pridobila, ne razkriva.