Izraelska genocidna vojska je izvedla zračni napad na sirsko pristaniško mesto Latakija. V napadu so po poročanju sirske državne novinarske agencije izraelske sile ranile dve osebi in poškodovale več stavb. Izraelska vojska je ob tem zatrdila, da se v seriji zadnjih napadov na Sirijo osredotočajo predvsem na cilje, ki po njihovem mnenju pripadajo organizacijam, povezanim z Iranom. 

Sionistične sile so začele tudi z zračnimi napadi na dolino Beka na vzhodu Libanona, kjer so manj kot dve uri pred napadom zahtevali evakuacijo civilnega prebivalstva. Izrael nadaljuje tudi z napadi na jug Libanona, kjer so sile v napadih ubile 27 oseb in jih 185 ranile. Izraelska vojska je na jugu Libanona spet napadla tudi položaje Začasnih sil Združenih narodov v Libanonu, znanih tudi kot Unifil. Izraelska genocidna vojska poleg tega še zmeraj obstreljuje tudi Gazo, kjer so po poročanju palestinskega ministrstva za zdravje v zadnjem dnevu v napadih ubili 65 Palestincev in jih ranili 140. V zračnem napadu na šolo v obleganem begunskem taborišču Džabalija, ki je služilo kot zavetišče za begunce, so izraelske sile ubile več kot 20 Palestincev. Palestinska civilna zaščita je tudi poročala, da je v obleganem taborišču v ruševinah, ki jih je pustilo nočno obstreljevanje, še zmeraj ujetih več ducat oseb. 

Od genocidnih sil pa k njeni kolaborantski boljši polovici. Združene države Amerike so izvedle zračne napade na položaje borcev gibanja Ansar Alah, znanih kot Hutijev, v Jemnu. Ob tem so Združene države zatrdile, da iluzorne sankcije, s katerimi so Izraelu zagrozile pred dnevi, ne bodo vključevale prekinitve dobav orožja, v primeru da Izrael ne bo zagotovil primerne oskrbe s humanitarno pomočjo v Gazi. Kljub temu da so sprva grozile z embargom dobave orožja Izraelu, je to nepresenetljivo le lažna obljuba, s katero se želijo prikazati kot mirovna sila. 

Predsednik Egipta Abdel Fatah el-Sisi je za novega direktorja Generalne obveščevalne službe imenoval generalmajorja Hasana Mahmuda Rašada in trenutnega direktorja službe Abasa Kamela nastavil za svetovalca predsedniški administraciji. Obveščevalna služba je igrala pomembno vlogo v zunanji in notranji politiki Sisijeve vlade, med drugim je sodelovala pri zatrtju protivladnih protestov leta 2020. Rašad je pred prevzetjem vodstvenega položaja služil kot namestnik direktorja obveščevalne službe, ki je bila ključna tudi v pogajanjih o prekinitvi ognja v Gazi. 

V Keniji že drugi dan poteka senatno zaslišanje v primeru odstavitve podpredsednika Rigathija Gachague. Kenijsko vrhovno sodišče je na začetku tedna presodilo, da lahko glasovanje za odstavitev steče kljub ugovorom Gachaguinih odvetnikov. Podpredsednik se sooča z obtožbami nezakonite prilastitve javnih sredstev, spodbujanja etničnih trenj in spodkopavanja oblasti. Gachagua je proces označil za politično linčanje in vse obtožbe zanikal. V primeru, da bo senat, zgornji dom kenijskega parlamenta, z dvotretjinsko večino glasoval za odstavitev, bo Gachagua prvi kenijski podpredsednik, ki bo izgubil položaj zaradi odstavitve od uvedbe tega mehanizma leta 2010. 

Bangladeško sodišče za mednarodne zločine je odredilo aretacijo bivše premierke Šejk Hasine, ki je v začetku avgusta po študentskih protestih, ki so se prelevili v vsesplošno vstajo, odstopila in pobegnila iz države. Sodišče je izdalo nalog za aretacijo bivše premierke in 45 drugih oseb, ki so po navedbah glavnega tožilca Mohamada Islama bili odgovorni za poboje in zločine proti človeštvu, ki so jih bangladeške oblasti izvajale nad protestniki v času protestov julija in avgusta letos. V protestih sta bangladeška policija in vojska ubili več kot tisoč ljudi. Hasina je položaj premierke zasedala 15 let, po odstopu s položaja pa je s helikopterjem prebegnila v sosednjo Indijo, kjer se nahaja še danes. Med državama obstaja dogovor o medsebojni predaji zapornikov, ki bi lahko omogočil aretacijo in predajo bivše premierke bangladeškemu sodišču, toda v dogovoru obstaja klavzula, ki omogoča zavrnitev predaje, če je obtožba »politične narave«. 

Oblasti Severne Koreje so sporočile, da je Vrhovna ljudska skupščina Severne Koreje, severnokorejski parlament, Južno Korejo razglasil za sovražno državo. Ob tem je njena severnokorejska vojska razstrelila več prometnih povezav med državama. Državni organ se je namreč prejšnji teden sestal in spremenil ustavo Severne Koreje, v kateri je Južna Koreja sedaj opredeljena kot sovražna država. Spremembi je sledila razstrelitev več odsekov cest in železnic na zahodni in vzhodni strani meje, ene od redkih, čeprav poredko rabljenih transportnih povezav med državama. Po poročanju severnokorejske tiskovne agencije gre za potezo, ki naj bi popolnoma ločila dve državi, navajali pa so tudi predstavnika severnokorejskega ministrstva za obrambo, ki je dejal, da bo Severna Koreja trajno utrdila svojo stran meje. Poteza sledi obtožbam severnokorejskega ministrstva za zunanje zadeve, da je prejšnji teden Južna Koreja  nad prestolnico Pjongjang poslala brezpilotnike s propagando.

Francosko kazensko sodišče je ovadilo francosko cementarno Lafarge zaradi delovanja hčerinskega podjetja v Siriji, ki naj bi po navedbah sodišča financiralo teroristično delovanje Islamske države, bolje poznane pod kratico ISIS, in s tem kršilo evropske sankcije. Protikorupcijska organizacija Sherpa, ki je vložila ovadbo proti cementarni, je v izjavi dejala, da je ovadba o sodelovanju podjetja pri zločinih proti človeštvu del širše preiskave delovanja podjetja v Siriji po izbruhu državljanske vojne leta 2011. Januarja letos je francosko vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo podjetja, da se iz preiskave izpusti prav obtožba o sodelovanju pri zločinih proti človeštvu. Leta 2022 pa je v ločenem kazenskem postopku v Združenih državah Amerike podjetje priznalo, da je njihovo sirsko hčerinsko podjetje za zaščito svoje sirske tovarne plačalo več organizacijam, ki jih ZDA označujejo za teroristične organizacije, med njimi tudi organizaciji Islamska država. 

Italijanski senat je s 84 glasovi za in s 54 glasovi proti dokončno potrdil zakon o kaznovanju nadomestnega materinstva v tujini. Nadomestno materinstvo je v Italiji sicer zakonsko kaznovano že od leta 2004, novo sprejeti zakon pa razširja kaznovanje tudi na Italijane, ki se nahajajo v tujini. Zagrožena kazen za nadomestno materinstvo je od dve do tri leta zapora ter globa od šeststo tisoč do milijona evrov. Opozicija je označila novo sprejeti zakon kot protiustaven, medtem ko so nekatere aktivistične organizacije iz skupnosti, kot je LGBT+, izrazile zaskrbljenost, saj se jim od nastopa premierke Giorgie Meloni vse bolj odvzemajo državljanske pravice.

Po tem, ko je policija na specializirano državno tožilstvo vložila ovadbo proti premierju Robertu Golobu zaradi obtožb o vmešavanju v delo policije, je zdaj znano, da je ovadbo podala zaradi suma kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje. Po Golobovem zanikanju obtožb in kazanjem s prstom na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar se je njen odvetnik Luka Švab odzval, češ da je bil njen status ministrice pogojen z ukrepanjem zoper določene ljudi znotraj policije, ki niso bili povezani s kršitvami ali zlorabami pristojnosti policije, temveč z razlogi za obračunavanje. Poleg tega je Švab Golobove odzive na ovadbo označil za pritiske tako proti nekdanji ministrici kot tudi proti organom pregona. Poleg tega je poudaril, da Bobnar ni več politično aktivna, zaradi česar je Golobova trditev, da gre za politično obračunavanje, po Švabovih besedah neprimerna.

Člani parlamentarnega odbora za obrambo so se seznanili s predlogom proračuna ministrstva za obrambo za leti 2025 in 2026. Naslednje leto se bodo glede na predlog izdatki iz proračuna za ministrstvo povečali za kar 191 milijonov evrov, torej bi obrambi skupno namenili dobro milijardo evrov. Leta 2026 bo glede na predlog vrednost proračuna narasla na več kot milijardo evrov. Večina izdatkov bo namenjena Generalštabu Slovenske vojske. Načelnik Generalštaba Robert Glavaš je na branju povedal, da bodo s financami modernizirali slovensko vojsko. Med drugim bodo namestili protizračni sistem Spike ter izvedli nakup osemkolesnikov. Poslanci so idejo proračunov večinsko podprli v želji po uresničevanju zavez Severnoatlantskega pakta oziroma Nata, katerega članica je tudi Slovenija. Državni zbor bo o predlogih proračunov sicer odločal na seji 18. novembra. Tik pred tem bo o predlaganih dokumentih in vloženih dopolnilih odločal matični odbor za finance.

OFF je pripravila vajenka Vida, poleg pa pomaranče lupil David.