Ponovno izvoljena tajvanska predsednica Caj Ing-ven je podpisala zakon, ki naj bi ščitil otok pred vmešavanjem tujih držav. Po novem bodo dejanja, za katerimi stojijo tuje sile, pri čemer odkrito ciljajo na vplive iz celinske Kitajske, kot so vmešavanje v volitve ali politične donacije, kazniva, novi zakon pa za takšna dejanja predvideva do pet let zaporne kazni ali denarno kazen v višini do 300 tisoč evrov. Kritiki zakonu očitajo, da pojem tuje vmešavanje ni dovolj jasno definiran in je lahko uporabljen proti vsem političnim nasprotnikom. Zakon je bil sprejet po hitrem postopku, saj je šel mimo javne debate ali obravnave na odborih. Ing-ven je zakon  podpisala le nekaj dni po prepričljivi zmagi na predsedniških volitvah, na katerih je premagala tekmeca, ki je zagovarjal tesnejše odnose s Pekingom.

Ameriški finančni minister Steven Mnuchin je naznanil sankcije proti dvema severnokorejskima podjetjema, ker zaposlujeta delavce Severne Koreje v tujih državah. S sankcijami je premoženje teh podjetij v ZDA bilo zamrznjeno, prepovedano pa imajo tudi sodelovanje z ameriškimi podjetji. Resolucija Združenih narodov, ki je bila podpisana leta 2017 kot del sankcij proti takratnemu severnokorejskemu izstreljevanju balističnih raket, prepoveduje severnokorejski vladi služiti na račun severnokorejskih delavcev v tujini. Teh je bilo v letu 2017 približno 100 tisoč, severnokorejski vladi pa so letno prinašali nekaj manj kot 450 milijonov evrov. S sprejetjem resolucije so imele članice ZN do 22. decembra lani čas, da pošljejo severnokorejske delavce nazaj v domovino. ZDA so zato uvedle sankcije proti severnokorejskima podjetjema, ki pošiljata delavce v Rusijo, Nigerijo in na Bližnji vzhod in zanje urejata prenočišča ter pošiljata domov zaslužek. 

Donald Trump, predsednik ZDA in podpredsednik kitajske vlade Liu He bosta danes v Washingtonu podpisala prvi del trgovinskega sporazuma, ki naj bi prinesel vsaj začasno premirje v trgovinski vojni med državama. Dogovor predvideva znižanje obojestranskih carin na produkte, Kitajska pa bi povečala nakupe ameriških kmetijskih in industrijskih izdelkov ter energije. ZDA in Kitajska sta že dobro leto in pol v trgovinski vojni, ki se je začela z obtožbami ameriškega predsednika o nepoštenih trgovinskih praksah in kraji intelektualne lastnine ter z višanjem carin na številne kitajske proizvode.

V Gvatemali je Alejandro Giammattei zaprisegel kot novi predsednik republike. Nasledil je Jimmya Moralesa, ki se je tekom mandata ukvarjal predvsem s številnimi koruptivnimi obtožbami, v skladu s tamkajšnjo ustavo pa ni mogel kandidirati za ponovno izvolitev. Novi predsednik, bivši direktor gvatemalskih zaporov, nasprotuje istospolnim porokam in splavu, osrednja točka njegove politične kampanje pa je ostro kaznovanje kriminalnih dejanj ter ponovna uvedba smrtne kazni. Poleg tega namerava Giammattei v sodelovanju z ameriškimi oblastmi povečati nadzor na državnih mejah in s tem omejiti število migrantov na poti v ZDA. Donald Trump je namreč zagrozil, da bo državi uvedel carine v primeru, da ta ne bo sodelovala pri zmanjševanju toka migracij.     

Proti vodji kamboške opozicijske stranke Kemu Sokhi se po dveh letih zapora začenja sodni proces o morebitnem izdajstvu domovine. Če bo spoznan za krivega, mu grozi do 30 let zaporne kazni. Kamboška stranka za reševanje naroda oziroma CNRP, ki jo je soustanovil Sokha, je bila na parlamentarnih volitvah 2018 glavni izzivalec vladajoči Kamboški ljudski stranki oziroma CPP, ki jo vodi trenutni premier Hun Sen. Kamboške oblasti so pred volitvami Sokha aretirale, v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča pa je bila razpuščena njegova stranka in vodilnim 118 članom stranke prepovedano politično udejstvovanje. Tako je stranka CPP zasedla vsa poslanska mesta na volitvah leta 2018.

Eritrejska skupnost Slovenije je pripravila protest in tiskovno konferenco. Prosilci za azil iz Eritreje so namreč med prazniki prejeli negativne odločbe Ministrstva za notranje zadeve o prošnjah za azil. Slovenija je tako postala edina država v Evropski uniji, ki Eritrejo smatra za varno državo, kljub temu da gre za diktaturo, v kateri velja obvezno služenje vojaškega roka od 17. do 70. leta. Ministrstvo je svojo odločitev utemeljilo, rekoč da, citiramo, “o Eritreji vemo zelo malo”, da je “dosmrtno vojaško služenje le način zmanjševanja brezposelnosti” ter da “vrnjene prebežnike sicer čakajo izvensodne obravnave, ampak se lahko izognejo dolgoletnemu zaporu ali smrti, če se spokorijo.” Na novinarski konferenci govori prosilec za azil iz Eritreje.

V Sežani odpirajo bordel s silikonskimi prostitutkami. Primorski podjetnici Sandra Negro in Valentina Markežič vidita v lutkah priložnost za pošten in etičen bordel, saj ni nobenih dilem o trgovanju z belim blagom, prisilnem delu ali nevarnostih prenosa bolezni. Lokacija javne hiše z imenom Doll House bo zaupana le strankam, ki jim lastnici obljubljata diskretnost. Javna hiša bo odprta ob sobotah, lastnici bosta oddajali dve ‘dekleti’, kmalu pa se jima naj bi pridružil tudi ‘fant’. Lutki sta narejeni iz TPE silikona in imata temperaturo človeškega telesa. Stranka bo za pol ure z lutko morala odšteti 60 evrov in zaradi higienskih razlogov obvezno uporabiti kondom. Poleg družbe s silikonskimi lutkami bodo stranke lahko v sobi gledale televizijo, na voljo  pa jim bodo tudi spolne igračke in tuš.

Nova javna hiša bi morda lahko rešila pogosto zagato uslužbencev Cerkve, ki jih čaka nov izziv. Civilna iniciativa za zaščito žrtev spolnih zlorab v Cerkvi na Slovenskem je na tiskovni konferenci zahtevala odstop nadškofa Stanislava Zoreta, češ da ta ni storil dovolj za zaščito žrtev spolnih zlorab. Prav tako pozivajo Slovensko škofovsko konferenco, da, citiramo, “zaradi nesposobnosti in nedelavnosti razreši ekspertno skupino za reševanje spolnih zlorab”, konec citata, in da po zgledu praks v tujini ustanovi neodvisno komisijo, ki bo sposobna učinkovitega in doslednega razreševanja problematike spolnih zlorab.