Testiranje na covid-19 in nošenje mask za potnike s Kitajske ob prihodu v Evropsko unijo ne bo obvezno. Evropska unija sicer proti širjenju bolezni državam članicam testiranje zelo priporoča. Odločitev je Svet Evropske unije sprejel po odločitvi Kitajske za omilitev omejitev pri potovanjih, ki bodo kljub povečanju števila obolelih začele veljati naslednji teden. Svet Evropske unije priporoča testiranje naključnih potnikov in testiranje odpadnih vod na letališčih z mednarodnimi leti. Ukrepi bodo začeli veljati v drugi polovici januarja. Francija, Italija in Španija so testiranje potnikov že uvedle, Združeno kraljestvo pa ga uvaja danes. Evropska unija do zdaj ni priporočala protikovidnih ukrepov za potnike, ki prihajajo s Kitajske, saj je odstotek precepljenosti evropskih prebivalcev visok, različice bolezni s Kitajske pa so bile prisotne tudi na območju Evropske unije. Svetovna zdravstvena organizacija trdi, da ni dokazov o novih različicah koronavirusa na Kitajskem, kitajska vlada pa pravi, da so ukrepi politično motivirani.

Amazon je napovedal ukinitev več kot osemnajst tisoč delovnih mest v Združenih državah Amerike in Evropi. Gre za največje odpuščanje delavcev v zgodovini podjetja, ki bo prizadelo predvsem delavce v Amazonovih fizičnih trgovinah in več kot pet odstotkov pisarniških delavcev, zaposlenih pri podjetju, ki po svetu zaposluje več kot poldrugi milijon ljudi. Po besedah Amazonovega tiskovnega predstavnika bo do ukinitve delovnih mest prišlo zaradi nestabilnih gospodarskih razmer. Odpuščanja želijo upravičiti s trditvijo, da so pred epidemijo covida-19 močno povečali zaposlovanje in nedavno delavcem podvojili osnovno plačo.

Irska komisija za varstvo podatkov je družbo Meta zaradi kršitve evropske zakonodaje o varstvu osebnih podatkov kaznovala s skoraj 400 milijoni evrov kazni. Meta je kršila svoje zaveze o preglednosti podatkov in uporabila napačno podlago za njihovo obdelavo na Facebooku in Instagramu, saj je podatke uporabljala za ciljno usmerjeno oglaševanje. Meta ima sedaj tri mesece časa, da spremeni način pridobivanja in uporabe podatkov za oglaševanje. Podjetje tako ne sme s prisilo pridobiti dovoljenja uporabnikov tako, da morajo ti soglašati z načinom uporabe svojih podatkov ali pa socialno omrežje zapustiti. V Franciji pa je kazen regulatorja podatkov doletela Apple. Ta je v operacijske sisteme svojih naprav francoskih uporabnikov vključil sledenje aktivnosti uporabnikov brez neposredne prošnje po soglasju in s tem nameščal ciljno usmerjene oglase v svoji trgovini z aplikacijami. S tem je kršil francosko zakonodajo o varstvu osebnih podatkov. Kazen za Apple je nižja, saj je po zaznanih kršitvah podjetje spremenilo svoj sistem.

V Peruju se po dvotedenskem premoru nadaljujejo protesti proti vladi in predsednici Dini Boluarte. Protestniki, zbrani na jugu in v osrednjem delu države, so s kamni in gorečimi pnevmatikami blokirali več cest, železniška povezava med mestom Cusco in Machu Picchujem pa kot opozorilo vladi za nedoločen čas ne obratuje. Protestniki zahtevajo predsedničin odstop zaradi odstavitve, aretacije in pridržanja bivšega predsednika Pedra Castilla zaradi domnevnega poskusa državnega udara v začetku decembra. Poleg tega zahtevajo še ukinitev kongresa, ustavne spremembe in Castillov izpust. Vlada je kot odgovor na zahteve protestnikov določila volitve leta 2024, a jih protestniki zahtevajo prej.

Tanzanijska predsednica Samia Suluhu Hassan je končala prepoved opozicijskih strankarskih shodov, ki jo je pred šestimi leti uvedel njen predhodnik John Magafuli. Odločitev je Hassan sprejela v duhu obnove demokratičnih tradicij v sklopu programa, imenovanega Sprava, odpornost, prenova in obnova in s tem omogočila shode devetnajstim registriranim opozicijskim strankam. Te morajo shode predhodno najaviti, vladni varnostni organi pa jih morajo odobriti. Kljub temu ukrepu nasprotniki Hassan [hasán] očitajo medijsko in politično cenzuro ter nadaljevanje avtoritarnega vladanja njenega predhodnika. 

Podporniki bivšega britanskega premierja Borisa Johnsona znotraj konservativne stranke ustanavljajo skupino Konservativna demokratična organizacija. Kot razlog za ustanovitev organizacije navajajo porast levičarskih vrednot znotraj stranke, kar se odraža pri imenovanju kandidatov, ki po njihovih besedah zastopajo stališča manjšine znotraj stranke. Člani skupine bi zato imenovali strankarske kandidate s čim manjšim vplivom vrha stranke. Poleg tega predlagajo spremembo sistema izbire kandidatov za vodstvo stranke, s katero bi povišali zahtevan odstotek poslanske podpore na petnajst odstotkov. Predsednik skupine bo blagajnik torijcev iz časa Johnsonove vlade Peter Cruddas. Ustanovitev skupine so podprli tudi bivša zunanja ministrica Priti Patel in več starejših članov stranke.

Miodrag Lekić, vodja črnogorske stranke Demos, ki je prejel mandat za sestavo nove črnogorske vlade, je danes sporočil, da so pogajanja o oblikovanju nove vlade propadla. Sestanka so se sicer udeležili predstavniki stranke Demos, vodja pro-srbske Demokratske fronte Andrija Mandić in trenutni črnogorski premier Dritan Abazović. Po mnenju Mandića formiranje nove vlade ni uspelo, ker Abazović ni hotel podpisati zahteve za sklic seje parlamenta za izvolitev nove vlade, prav tako pa naj bi Abazović zavrnil 10 ministrskih mest, ki mu jih je ponujala stranka Demokratska fronta. V luči nesoglasij je Demokratska fronta predsedniku države Milu Đukanoviću predlagala, naj razpiše predčasne parlamentarne in predsedniške volitve. Lekiću je bil mandat za sestavo vlade sicer podeljen na podlagi zakona o predsedniku, ki ga je črnogorski parlament potrdil novembra. Zakon je naletel na ostre kritike državljanov Črne gore, ki so proti zakonu protestirali, negativno pa ga je ocenila tudi Beneška komisija.

V pogajanjih med vlado in Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše SVIZ, je prišlo do prvih premikov glede stavkovnih zahtev in reševanja plač pomočnic vzgojiteljic, četrtega učiteljskega naziva v šolstvu in plačnega nesorazmerja mladih raziskovalk. Ozadje stavkovnih zahtev in razloge za premik pri pogajanjih razloži Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ-a.

Izjava

Plače pomočnic vzgojiteljic naj bi se zvišale za tri do štiri plačne razrede oziroma za dvanajst do trinajst odstotkov, kar bo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zapisalo tudi v kolektivno pogodbo. Plače pomočnic vzgojiteljic so trenutno za dvajset odstotkov nižje od povprečne plače njihovega plačnega razreda. Na področju mladih raziskovalk bodo poskušali odpraviti plačna nesorazmerja predvsem za asistentke.

Več o stanju četrtega učiteljskega naziva pove Štrukelj.

Izjava

V primeru, da vlada stavkovnim zahtevam SVIZ-a ne ugodi zadovoljivo, Štrukelj ne izključuje izvedbe stavke pomočnic vzgojiteljic v soboto, 14. januarja.

OFF je pripravila Pia Zala, mentoriral je Premrov.

Vir slike: Wikimedia Commons