V Grčiji je zastal javni promet zaradi 24-urne stavke delavcev, zaposlenih v javnem transportu, ki nasprotujejo sprejetju pokojninske reforme. Stavki so se pridružili tudi drugi javni uslužbenci, prav tako bodo tri ure stavkali novinarji. Stavka predvideva povišanje starostne omejitve za upokojitev, digitalni register socialnega varstva ter večjo fleksibilnost za samozaposlene upokojence pri določanju višine pokojnine. Grška vlada pod vodstvom koservativne Nove demokracije trdi, da bi lahko nov pokojninski režim vzdrževali do leta 2070. Sindikat javnih uslužbencev ADEDY pa trdi, da so spremembe le nadaljevanje varčevalnih ukrepov iz prejšnjih let, in dodaja, da bi nov pokojninski sistem sicer zvišal pokojnine zdajšnjim upokojencem, a jih ne bi zvišal dovolj za določene skupine zaposlenih ter da sredstva razdeljuje disproporcionalno. Sindikati zahtevajo zvišanje pokojnin za vse, prepoved privatizacije državnega socialnega varstva ter ponovno uvedbo trinajste in štirinajste pokojnine za nekdanje javne uslužbence. 

Zunanji ministri Evropske unije so se dogovorili o uvedbi nove operacije na Sredozemskem morju, ki bi zagotavljala večji nadzor nad izvajanjem embarga Združenih narodov na izvoz orožja v Libijo, ki se ga sedaj pogosto krši. Večjo preglednost nad kršitvami embarga naj bi zagotovili z letalskim in pomorskim nadzorom, ki bo marca nasledil operacijo Sophia. Nova različica Sophie, ki se je primarno fokusirala na migracije, se bo osredotočala le na vzhodni del Sredozemlja, kjer domnevno potekajo poti tihotapcev orožja. Največji strah nekaterih zunanjih ministrov, tudi Mira Cerarja, je, da bi te ladje imele več dela z morebitnimi migrantskimi čolni kot pa z nadzorovanjem embarga. Cerar tako vztraja, da v Libiji ne sme ostati prazen prostor in da mora EU zavzeti aktivno vlogo pri zagotavljanju miru, hkrati pa je pripravljen operacijo nemudoma prekiniti, če bi ta rezultirala v reševanju migrantov v stiski, kar zapoveduje mednarodno pomorsko pravo.

Združeni arabski emirati so izdali operacijsko dovoljenje za prvo nuklearno elektrarno v arabskem svetu. Nuklearka Baraka, ki jo gradi korejsko podjetje KEPCO, naj bi začela delovati že leta 2017. Dovoljenje je bilo za 60 let izdano energijskemu podjetju Nawah. Elektriko lahko začnejo proizvajati maja, polno produkcijsko moč pa bodo dosegli po enem letu. S štirimi reaktorji bo elektrarna producirala 5600 megavatov in s tem zadostila 25-im odstotkom energijske potrošnje ZAE. 

Ameriški skavti so v izogib tožbenim zahtevkom zaradi spolne zlorabe stopili v stečajni postopek. S tem so preprečili razpad organizacije ter se ji omogočili vse tožbe zaradi spolnih zlorab združiti na istem sodišču, namesto da bi vsako tožbo reševali posamično. Omogoča tudi, da s tožniki dosežejo izvensodne poravnave ter jim iz posebnega sklada izplačajo odškodnino, ki bi lahko skupno presegla milijardo ameriških dolarjev. Skavte je sredi lanskega leta več kot osemstotih bivših članov obtožilo malomarnosti pri sprejemanju novih skavtskih vodnikov, kar naj bi pripeljalo do zlorab. V organizaciji beležijo upad števila skavtov, ki je tako padlo na manj kot dva milijona otrok ali za polovico v primerjavi s številko iz 70-ih let prejšnjega stoletja. Številke je dodatno oklestila izguba podpore mormonske cerkve, ki je iz organizacije izpisala okoli 400 tisoč otrok v protest sprejemanju homoseksualnih in transspolnih oseb med skavte.

Skupščina Republike Srbske je na posebni seji sprejela sklepe o ‘antidejtonskem delovanju Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine’. Sklepi skupščine zavezujejo predstavnike Republike Srbske v institucijah BiH, da v državni parlament vložijo zakon o koncu mandata tujih sodnikov in izboru domačih sodnikov na ustavnem sodišču. Do sprejetja tega zakona naj srbski predstavniki ne bi sprejemali nobenih odločitev v državni organih. Evropsko sodišče za človekove pravice imenuje tri od devetih članov ustavnega sodišča, Republika Srbska dva, štiri pa Federacija. Proti tujim sodnikom se v srbski entiteti zadnji mesec borijo zato, ker je ustavno sodišče razveljavilo del zakona o kmetijskih zemljiščih, ki so ga konec lanskega leta sprejeli v skupščini Republike Srbske. Ta je predvideval prenos lastništva nad kmetijskimi zemljišči v srbski entiteti z državne ravni na entitetno. Sodba ustavnega sodišča sicer še ni javna. Srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik je v svojem slogu grozil, če njegove zahteve ne bodo sprejete.

Izjava

Kot vsi izmed medetničnih sporov v Bosni ima tudi zadnji korenine v organizaciji povojne ureditve. Zakon o lastnini, ki bi razrešil vprašanje lastništva tudi nad temi kmetijskimi zemljišči, namreč še vedno ni bil sprejet. Komentira banjaluška novinarka Gordana Katana.

Izjava

V Slovenijo

Novomeško podjetje Revoz, ki proizvaja avtomobile znamke Renault, bo do aprila popolnoma prešlo na polovično nočno izmeno. S tem se bo znižala proizvodnja vozil, pa tudi število zaposlenih. Zmanjšali ga bodo za približno 250 ljudi, večinoma delavcev za določen čas, to pa nameravajo doseči s spontanimi odhodi, z nepodaljšanjem naročil z nekaterimi zaposlitvenimi agencijami, s spodbujanjem upokojevanja in tem, da nekaterim delavcem za določen čas ne bodo podaljšali pogodb. Lani so v Revozu zagnali produkcijo clia 5, za katero je od slovenske vlade prejel šest milijonov projektne vzpodbude za projekt, vreden 90 milijonov evrov. Za letos naj bi si obetali začetek izdelave novega električnega twinga, a tega ne želijo potrditi. 

 OFF sta pripravila vajenka Lucija in Martin.