Uporniška skupina M23, ki nadzoruje ozemlja na vzhodu Demokratične republike Kongo, je sporočila, da so se njeni pripadniki pripravljeni umakniti z zasedenih območij in se vključiti v mirovne pogovore z vlado. Skupina je izjavo podala po obtožbah vlade, da so uporniki povzročili pokol v provinci Severni Kivu, ki je terjal 272 žrtev. Odgovornost za napad ti sicer zanikajo in priznavajo le 8 žrtev. Konflikt med vlado Demokratične republike Kongo in gibanjem M23  se je ponovno zaostril v oktobru, ko so borci začeli z ofenzivo na vzhodu države, umik skupine pa je bil tudi predmet mirovnih pogovorov med državo in sosednjo Ruando. Na vzhod Konga vojsko v pomoč vladi pošiljajo tudi sosednje države, kot so Kenija, Uganda in Južni Sudan. Skupina M23 je bila vzpostavljena po ruandskem genocidu leta 1994 kot samooklicana zaščitnica pravic etnične manjšine Tútsijevv Kongu.

Argentinska podpredsednica Cristina Fernandez de Kirchner je bila zaradi korupcije obsojena na šest let zapora in dobila prepoved opravljanja visokih javnih funkcij. Fernandez je s pomočjo svoje pozicije v preteklosti znancu, gradbenemu baronu Lazaru Baezu, omogočala sodelovanje pri javnem naročanju, denar iz poslov pa je nato dobivala tudi sama. Državo je med leti 2007 in 2015, ko je bila dva mandata predsednica, tako oškodovala za milijardo dolarjev. Zaradi svoje trenutne pozicije, ki ji daje imuniteto, zaporne kazni ne bo odslužila takoj. Napovedala pa je tudi pritožbo na sodbo ter obtožila sodstvo, da deluje mafijsko in v prid »paralelni državi«. 

V senatorski tekmi v ameriški zvezni državi Georgiji  je v drugem krogu zmagal demokrat Raphael Warnock  in tako premagal republikanskega izzivalca Herschela Walkerja  Drugi krog je bil, ker nobeden izmed kandidatov v prvem krogu ni dobil več kot 50 odstotkov glasov, sedaj pa je Warnocku pripadlo 50,7 odstotka. Warnock je v letu 2021 prav tako po drugem krogu volitev postal prvi temnopolti zvezni senator iz Georgije. Vmesne volitve so tako demokratom zagotovile pravo večino 51 sedežev v 100-mestnem senatu, kar jim bo olajšalo sprejem želenih odločitev.

Latvija je ukinila licenco ruski liberalno usmerjeni televiziji TV Dóžd, saj naj bi ta predstavljala grožnjo nacionalni varnosti. Po začetku ruske invazije v Ukrajini so televizijo v Rusiji prepovedali in je zato začela oddajati iz tujine. Televizija je v svojih reportažah uporabljala zemljevide, ki so ukrajinski Krim prikazovali kot del ruske federacije, eden njihovih voditeljev pa je javno izrazil upanje, da bo njihovo oddajanje pripomoglo k izboljšavi ruske opreme na vsaj osnovni ravni. Urednik Tihon Dzjajdko zanika vse obtožbe in napoveduje nadaljevanje oddajanja po Youtubu, voditelj pa je že bil odpuščen. Uradni govorec Kremlja Dmitrij Peskov je incident komentiral kot dokaz, da zahodne države niso nič svobodnejše od Rusije.

Madžarska je po paniki zaradi pomanjkanja goriva odpravila cenovno kapico. Vlada Viktorja Orbana je odločitev sprejela na pobudo energetske družbe MOL, ki meni, da je edina rešitev za ublažitev pomanjkanja goriva ustvarjanje ustreznih pogojev za večji uvoz. MOL vseh potreb ni zmogel zadostiti sam, saj se na eni izmed njihovih rafinerij izvajajo vzdrževalna dela. Kapica, v vrednosti 1,17 evra na liter nafte in bencina, je bila sprejeta leto nazaj kot Orbanov ukrep za zaščito domačih gospodinjstev in je omejevala vse tuje uvoznike, kar je ustvarilo pomanjkanje. Obdobje kapice naj bi se sicer izteklo s koncem meseca decembra, po navedbah vodje kabineta madžarskega premierja Gergelija Gulyasa bo odprava spodbudila inflacijo.

Makedonska prestolnica je že drugi dan ujeta v krču protestov zasebnih voznikov avtobusov, ki zahtevajo, da jim mestne oblasti plačajo porabljeno gorivo. Po Skopju so z avtobusi ustvarili blokade na pomembnih križiščih, ta akcija pa je že sprožila polemike med vlado in opozicijo. Vozniki, ki upravljajo dobro tretjino, to je 200, mestnih avtobusov ter jih zastopata privatni podjetji Sloboda prevoz  in Makekspres, od županje Danele Arsovske  zahtevajo milijon evrov izplačila, ki jim ga dolguje javno prevozno podjetje mesta JSP Skopje. Županja jih je že zavrnila. Podjetjema zaradi neizplačanih dolgov zmanjkuje denarja za plače in gorivo. V minulem mesecu je podjetji županja obtožila izmikanja plačevanja davka, saj naj bi nepravilno poročali o tem, koliko kart so prodali. Zato je najprej prekinila pogodbo s podjetjem Sloboda prevoz, pozneje pa še z Makekspresom.

Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je v pismu predsedniku vlade Robertu Golobu oznanila, da bo po prihodu iz službene poti v Bruselj podala odstopno izjavo. Novico so za Slovensko tiskovno agencijo potrdili na notranjem ministrstvu.

Tatjana Bobnar je v petek v izjavi za javnost dejala, da se mora politika končati pred vrati generalnega direktorja policije, pri tem stališču pa bo vztrajala, četudi bo zato izgubila ministrsko mesto. Z Golobom sta se sestala v ponedeljek. Po pogovoru je Golob sporočil, da se »razhajata glede očitkov o politizaciji dela policije«. Golob je vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava po tem zaprosil za pojasnila, ali je kdorkoli od ministrov, državnih sekretarjev in drugih funkcionarjev, vključno z ministrico za notranje zadeve, na policijo izvajal politični pritisk ali želel pridobiti informacije o konkretnih postopkih, ki jih vodi policija, oziroma vplivati nanje. Z Ministrstva za notranje zadeve so premierju pojasnila ministrice in vršilca dolžnosti generalnega direktorja že poslali. Prav v tem pismu pa je Bobnar sporočila, da bo po vrnitvi iz Bruslja podala odstopno izjavo. Časnik Večer se sklicuje na neuradne informacije in poroča, da je tajno poročilo Lindava zelo podrobno, vsebovalo pa naj bi tudi konkretna imena ljudi, ki so v mandatu sedanje vlade izvajali pritisk na delo policije.

Notranje ministrstvo je tudi sicer zelo zaposleno s poročili. Objavili so ključne ugotovitve poročila strokovnega nadzora, ki ga je o ravnanju policije pri varovanju protestov opravil Direktorat za policijo in druge varnostne naloge. Na ministrstvu trdijo, da so na podlagi ugotovitev nadzora že pripravili spremembe Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Po spremembah vodni curek s solzivcem ne bo več mogoč, nad uporabo prisilnih sredstev zoper množico bo več nadzora in odgovornosti, predstavniki politike pa ne bodo več imeli dostopa v prostore operativnega štaba, ko ta opravlja naloge policije. V nadzoru policijskega ravnanja pri varovanju protestov v Ljubljani maja in junija 2020 ter junija, septembra in oktobra 2021 so ugotovili več sistemskih ter posameznih nepravilnosti. Direktorat je med posameznimi nepravilnostmi prepoznal nesorazmerno, neupravičeno in nestrokovno uporabo prisilnih sredstev. Prepoznal je uporabo vodnega curka s primesjo plinskih sredstev proti posameznikom, ki niso huje kršili javnega reda, in celo proti vidno bolnemu posamezniku. Poleg tega je direktorat odkril tudi prirejanje vsebin v dokumentu o uporabi prisilnih sredstev. 

Vlada je sprejela Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Ukrepi bodo državo predvidoma stali največ 1,2 milijarde evrov. Med ukrepi so subvencioniranje visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare. Poleg tega vlada predlaga začasni ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa in začasni ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Vlada predlaga še ugodna posojila za izboljšanje likvidnosti podjetij.

Programski svet Radiotelevizije Slovenija bi moral na zahtevo dvanajstih od devetindvajsetih programskih svetnikov odločati o pobudi za razrešitev generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha. To se po vsej verjetnosti ne bo zgodilo, saj je ta trenutno odsoten. Očitajo mu mnoge kršitve poslovnika, blokado programskega sveta in nezmožnosti vzpostavitve socialnega dialoga. Politično kadrovanje, ki ga sedaj na zavodu izvajajo pod Whatmoughom, naj bi po mnenju podpisnikov botrovalo k padcu javnega zaupanja mediju. O razrešitvi bi morali programski svetniki odločati prihodnji ponedeljek.

OFF je pripravil vajenec Filip, zraven je sedela Tia.

Vir slike: flickr, Dave Collier, creative commons