Informativni program začenjamo doma. Nadzorni svet Luke Koper se je seznanil s sporazumom o predčasnem prenehanju mandata predsednika uprave Boštjana Napasta. S prvim junijem bo vodenje uprave prevzela Nevenka Kržan. Napast je mandat začel decembra 2021 v času prejšnje vlade Janeza Janše. V  nadzornem svetu so odločili tudi, da bodo z javnim razpisom začeli iskati dva nova člana uprave. Mladen Jovičić, predstavnik delavcev v nadzornem svetu Luke Koper iz sindikata žerjavistov, pojasnjuje, da so bili delavci s predsednikom uprave nezadovoljni že dolgo.

Izjava

Predsednik uprave zavarovalnice Vzajemna Aleš Mikeln je dejal, da bo uprava nadzornemu svetu predlagala dvig premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na skoraj 45 evrov. V času veljavnosti vladne uredbe o zamrznitvi cen bodo lahko zaračunavali največ dobrih 35 evrov mesečno. Mikeln je glede uredbe napovedal, da bo Vzajemna zaradi zamrznitve premije od države terjala odškodnino. Mikeln trdi, da je dvig premije nujen zaradi višanja stroškov zavarovanja in da zamrznitev premije z uredbo ni skladna s pravom Evropske unije. Pri Vzajemni ocenjujejo, da bodo zaradi vladne uredbe letos imeli 33 milijonov evrov izgube. Na upravno sodišče so že vložili tožbo s predlogom za zadržanje uredbe. Presojo pravilnosti uredbe je na upravnem sodišču sprožila tudi zavarovalnica Generali. Vlada je uredbo sprejela marca po tem, ko so dvig premije napovedali pri Generaliju. Čez noč je poslanska skupina Svoboda v parlamentarni postopek vložila novelo zakona o zdravstvenem zavarovanju, po kateri bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje preoblikovali v obvezen zdravstveni prispevek, ki bi ga namesto zavarovalnic pobiral Zavod za zdravstveno zavarovanje. 

Vlada je iz zakonodajnega postopka umaknila predlog novele zakona o zavodih. Ob umiku so sporočili, da bo treba glede na odzive različnih deležnikov izvajanje javnih služb na novo urediti na sistemski ravni. Predlog novele bi vladi ali občinam omogočil razreševanje direktorjev javnih zavodov brez soglasja svetov zavodov in imenovanje vršilcev dolžnosti direktorjev. Prav tako bi z novelo prenovili razloge za razrešitev direktorjev zavodov. Za razliko od spreminjanja sestave svetov zavodov in poseganja v akte o ustanovitvi javnih zavodov, kar so morale v primeru želje po menjavi direktorjev početi vse vlade, je vlada Roberta Goloba želela s tem opraviti v zakonu, ki ni bil spremenjen od devetdesetih. Na ekonomsko-socialnem svetu so k umiku novele zakona o zavodih pozvali tako predstavniki delodajalcev kot delojemalcev. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture so v primeru sprejetja novele grozili z razpisom zakonodajnega referenduma. V začetku aprila je vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec dejal, da se jim v skupini sprememba člena o razreševanju zdi prevelik poseg in da pričakuje, da se bodo v koaliciji o tem dodatno pogovorili. V državnem zboru predlog novele ni prišel do druge obravnave. Kot je razvidno s spletne strani državnega zbora, je skupina poslancev Slovenske demokratske stranke zahtevala splošno parlamentarno razpravo o noveli, še preden bi jo obravnaval matični odbor.

Evropska komisija je odločila, da madžarski MOL lahko prevzame 92-odstotni delež podjetja OMV Slovenija pod pogojem, da britansko-nizozemskemu Shellu proda 39 bencinskih črpalk, o čemer sta se MOL in Shell dogovorila marca. Kupnina za OMV znaša prek 300 milijonov evrov, MOL pa bo z nakupom imel v lasti vse delnice OMV Slovenija. Po ugotovitvah komisije prodaja 39 bencinskih črpalk Shellu odpravlja pomisleke o omejevanju konkurenčnosti na maloprodajnem trgu bencina in dizla fizičnim osebam.

Uprava Slovenskega državnega holdinga je družbi Slovenske železnice - potniški promet dala soglasje za nakup 20 novih potniških vlakov. Železnice bodo pogodbo v vrednosti skoraj 150 milijonov evrov sklenile s poljskim proizvajalcem Stadler. Slovenske železnice tako nakupe nadaljujejo pri istem proizvajalcu, od katerega so doslej kupile 52 vlakov. Novi vlaki bodo predvidoma dostavljeni do konca prihodnjega leta. 

Novoustanovljeno podjetje Darka Horvata Dormeo AG je prevzelo blagovne znamke telemarketinške družbe Studio Moderna v lasti Sandija Češka. Gre za blagovne znamke Top Shop, Dormeo, Delimano in Rovus. Češko skupaj s partnerico ostaja lastnik Studia Moderna, ki so se mu zaradi nizke prodaje nakopičili visoki dolgovi do dobaviteljev, ki pa so do zdaj po besedah Češka že zmanjšani in znašajo okrog 50 milijonov evrov. Za Finance je dejstvo, da posel sklepa z večkrat ovadenim tajkunom Darkom Horvatom, Češko komentiral z besedami, citiramo: »Povejte pa mi, kdo iz prvega vala privatizacije je bil čist? Tak je bil takrat poslovni model. Je pa edini od tajkunov, ki so v svetu kaj naredili, vsi drugi so samo ožemali državo.« Češko, ki je v začetku lanskega leta prevzel vodenje gospodarske politike stranke Socialnih demokratov, je bil s partnerico novembra deseti na lestvici najbogatejših Slovencev Revije Manager. Darko Horvat je ustanovitelj podjetja Aktiva, ki je propadlo pred slabim desetletjem, del več deset milijonov njegovih dolgov pa je prevzela država. Po poročanju portala Oštro je del denarja, ki si ga je Aktiva izposodila, poniknil v Luksemburgu.

Nadaljujemo z novicama iz tujine. Rusija in Ukrajina sta za 60 dni podaljšali dogovor o izvozu ukrajinskega žita prek Črnega morja. Ukrajina in Turčija, ki posreduje pri pogajanjih, vztrajata, da podaljšanje velja za 120 dni. V Rusiji trdijo, da so to zavajanja. Da bo dogovor podaljšan za 60 dni, je potrdil generalni sekretar Združeni narodov Antonio Gutteres. Rusija podaljšanje dogovora pogojuje z »vidnim napredkom« pri implementaciji Memoranduma o razumevanju glede ruskega izvoza hrane in gnojil. Memorandum predvideva ponovno sprejetje Ruske agrikulturne banke v sistem medbančne komunikacije Swift in konec omejitev dostopa ruskim ladjam in tovoru v pristanišča, ki so jih uvedli na Zahodu. Prav tako dogovor Rusije z Združenimi narodi predvideva ponoven začetek oskrbe Rusije s kmetijskimi stroji, deblokado računov in finančnih dejavnosti ruskih proizvajalcem gnojil ter ponoven začetek obratovanja cevovoda za amonijak iz ruskega Togliattija v Odeso. V okviru črnomorskega dogovora je Ukrajina do zdaj izvozila 30 milijonov ton žita, od tega je 625 tisoč ton šlo v Afganistan, Etiopijo, Kenijo, Somalijo in Jemen.

Ekvadorski predsednik Guillermo Lasso je, preden bi ga poslanci ustavno obtožili, razpustil parlament. V parlamentu, kjer ima koalicija konservativnega predsednika manjšino, so se poslanci zbrali okrog resolucije, ki Lassa krivi omogočanja nadaljevanja po njihovem koruptivne pogodbe z državnim podjetjem za transport nafte Flopec. Lasso trdi, da je obtožba politična in neresnična. Pred glasovanjem o obtožnici je z odlokom parlament razpustil. Uporabil je ustavno določbo, po kateri lahko zahteva predčasne volitve za parlament in predsedniško funkcijo, če parlament blokira delovanje vlade. Ekvadorsko volilno sodišče mora volitve sklicati do 24. maja, nato pa se morajo zgoditi v roku treh mesecev.

OFF je pripravil vajenec Matej.

Vir fotografije: potniski.sz.si