Savdski kralj Salman bin Abdulaziz Al Saud je podpisal dekret, ki ženskam v največji zalivski monarhiji dovoljuje pridobitev vozniškega izpita. Saudova Arabija naj bi tako kot zadnja na svetu do prihodnjega poletja izvedla vse postopke, ki bodo ženskam omogočili vožnjo “v skladu z islamskim pravom”. Savdske aktivistke odločitev kralja pozdravljajo, a opozarjajo, da odločitev meri na odvračanje pozornosti od dnevnih kršitev človekovih pravic v Saudovi Arabiji. Organizacija Human Rights Watch, ki ima sedež v New Yorku, je izdala poročilo z naslovom “Oni niso naši bratje”, ki se dotika le delčka savdskih kršitev človekovih pravic. V poročilu opozarja na kršenje pravic manjšin, predvsem šiitske. Med drugim navaja, da je diskriminatoren govor proti šiitom moč najti tudi v uradnem učbeniškem gradivu. Kraljeva družina ravno tako učiteljem in akademikom ter sunitskim klerikom dovoljuje demonizacijo šiitov, tako na družbenih omrežjih kot v uradnih dokumentih, ki jih izdajajo. Poročilo ne omenja vojne v Jemnu, ki jo vodi Saudova Arabija, v njej pa sodelujejo tudi Združene države Amerike.

Sistemski diskriminaciji s strani države pa so podvrženi tudi prebivalci indonezijskega dela otoka Nova Gvineja. Borci za neodvisnost tamkajšnje indonezijske province Zahodna Papua so Združenim narodom izročili peticijo z 1,8 milijona podpisov. Peticija poziva k organizaciji referenduma o neodvisnosti zahodnega dela otoka Nova Gvineja in poziva Združene narode, naj imenujejo posebnega odposlanca, ki bi v Zahodni Papui nadzoroval postopek dekolonizacije ter poročal o kršitvah človekovih pravic. Nedavno je indonezijska vlada peticijo Papuancev prepovedala in blokirala spletni dostop do nje, tako da naj bi bilo vseh 1,8 milijona podpisov zbranih po tihem in na roke. Indonezija je Zahodno Papuo izpod nizozemske nadvlade prevzela leta 1963 pod taktirko Združenih narodov. Leta 1969 je pod nadzorom Združenih narodov aneksijo formalizirala s približno 1000 podpisi Papuancev, ki so bili v podpis prisiljeni v navzočnosti indonezijske vojske. Indonezijski del Nove Gvineje je bogat z rudnimi bogastvi. Med drugim se tam nahaja tretji največji rudnik bakra in eden največjih rudnikov zlata na svetu, s katerim upravlja ameriško podjetje, rudnik pa je največji posamezni vir prihodkov za indonezijski državni proračun.

V Kataloniji pa želja po neodvisnosti povzroča nova trenja med silami španske in katalonske vlade. Španska vlada bo na dan referenduma o katalonski neodvisnosti, ki bo prvega oktobra, s policijo preprečevala ljudem, da bi oddali svoj glas. Spomnimo, da je katalonska policija Mossos d’Esquadra nedavno zavrnila služenje španski vladi. Referendum je sicer špansko ustavno sodišče razglasilo za neustaven. Španska vlada, katere napore je medtem podprl tudi Donald Trump, je že zasegla približno deset milijonov glasovnic in blokirala 59 spletnih strani, ki so državljane obveščale o referendumu.

V boju s kitajskim bliskovito rastočim gospodarstvom za evropski tržni delež se združujeta podružnici francoskega Alstoma in nemškega Siemensa. Evropska industrijska velikana v skupno korporacijo združujeta oddelke za železniške proizvode in storitve. Združena entiteta naj bi obvladovala približno 14 odstotkov svetovnega trga železniške industrije. Ustanovljena je z namenom konkuriranja kitajskemu državnemu podjetju CRRC Corporation, ki trenutno v razvoj nove tehnologije vlaga kar sedemkrat več kot Alstom. Kitajska korporacija je nedavno sklenila pogodbe tudi v ameriškem Čikagu in v afriški Keniji, v sklopu kitajske nove svilne poti pa prodira tudi na evropski trg. Tako je podjetje dobilo posle v Veliki Britaniji in na Češkem. Združitev Alstoma in Siemensa mora sicer prestati še test protimonopolne zakonodaje, a generalni direktor Alstoma ocenjuje, da glede na pomembnost združitve za konkurenčnost evropskega trga Evropska komisija pri tem ne bi smela povzročati težav.

Hrvaška država je začela z rubežem 19 objektov na otoku Smokvica, ki so bili do nedavnega v lasti tajkuna Ivice Todorića. Na otoku v južni Dalmaciji je zadnjih enajst let Todorić gradil svoje zasebno letovišče. V trenutku, ko so v javnost začele prihajati informacije o težavah Agrokorja, pa je pravico do upravljanja prodal poslovnežu Anteju Lušiću, ki mu luksuz na Smokvici očitno ni usojen, saj je ključe že predal hrvaškim organom pregona. Prav Lušić je leta 2006 Todoriću prodal pravice nad otokom, potem ko ga je leta 1995 hrvaško obrambno ministrstvo za 30 let dalo v upravljanje Lušićevemu podjetju Grafoplast.

Državni svet je izglasoval veto na novelo zakona o kazenskem postopku. Novelo je Državni zbor sprejel v sredo z 32 glasovi za in 20 proti, po vetu pa bo reformo moralo podpreti vsaj 46 poslancev. Po mnenju ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, ki je reformo pripravil, bi ta poenostavila kazenski postopek. Z novelo se osrednji del preiskovalnih dejanj prestavlja iz sodne preiskave v predkazenski postopek. V njem obdolženec še nima položaja stranke v postopku in mu ne pripadajo nekatere pravice. Tudi zato pobudniki veta z interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev reformi očitajo, da naj bi ošibila položaj obdolžencev v postopku. Svetnica in pobudnica veta v interesni skupini kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev Bojana Potočan podrobneje predstavi argumente proti reformi kazenskega postopka.

Izjava