Sodniški OFF

Aktualno-politična novica
14. 10. 2021 - 15.00
 / OFF

Kenija je zavrnila sodbo Meddržavnega sodišča v Haagu o določitvi morske meje s Somalijo, češ da gre za prekoračenje pristojnosti sodišča in nespoštovanje državne suverenosti. Sodna odločitev je namreč morsko mejo v Indijskem oceanu začrtala bolj v skladu s somalijskim predlogom meje. Somalija je predlagala, naj morska meja v Indijskem oceanu poteka naravnost iz kopenske meje, Kenija pa je zagovarjala, naj ob obali zavije za 45 stopinj. Če bi sodišče upoštevalo kenijski predlog, bi država pridobila sto tisoč kvadratnih kilometrov morja, izjemno primernega za ribolov in domnevno bogatega s plinom in gorivom. Odločitev sodišča je mednarodno zavezujoča, a sodišče nima nikakršnih orodij za njeno uveljavljanje. Sodno odločitev je Somalija zahtevala leta 2014, po neuspelih meddržavnih pogajanjih, Kenija pa je nato zavlačevala sojenje z večkratnimi prošnjami za prestavitev postopka zaradi zbiranja pravnikov, dokazov in prič. Teden pred razglašeno sodbo so napovedali, da sodbe ne bodo upoštevali, češ da jim sodišče ni dalo dovolj časa za pripravo obrambe. 

V libanonski prestolnici so izbruhnili protesti zaradi izbire sodnika v zadevi lanskoletne eksplozije v bejrutskem pristanišču. Protestirajo podporniki Hezbolaha proti sodniku Tareku Bitarju, ki mu očitajo pristranskost. Bitar namreč poskuša ugotoviti, ali so nekdanji ministri odgovorni za eksplozijo. Mnogi od njih pa pripadajo stranki Gibanje Amal, ki je tesno povezana z Hezbolahom. Glavni sekretar Hezbolaha Hassan Nasrallah je sodnika Bitarja obtožil pristranskosti in tega, da preganja člane Hezbolaha in Gibanja Amal. Bitar sicer nima uspeha z zasliševanjem morebitnih odgovornih, niti tistih iz omenjenih strank niti drugih; tako ministrstvo za notranje zadeve kot tudi obrambni svet sta zavrnila njegovi prošnji za zasliševanje njunih visokih uradnikov, pristojnih za varovanje. Tudi nekdanji ministri in bivši premier Hasan Diab se niso odzvali na povabilo. V sojenju zaradi eksplozije ni bil obsojen še nihče. 

Na protestu je bilo s strelnim orožjem ubitih pet ljudi, 25 pa je bilo ranjenih, preden je tja prispela policija. Ta je pozvala k razpustitvi protesta. Aretirala je tudi strelca, čigar identiteta ni znana. Premier Najib Mikati, ki podpira sodnika Bitarja, je pozval k miru, enako je storilo tudi vodstvo Hezbolaha. 

Evropska komisija je predlagala nov način izvajanja severnoirskega protokola. Slednji je del sporazuma o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije, ki ureja nadzor blaga, poslanega iz Velike Britanije v Severno Irsko. Po protokolu iz leta 2019 mora to blago še vedno izpolnjevati pogoje glede kakovosti blaga Evropske unije in je pregledano v severnoirskih pristaniščih. Komisija je predlagala ukinitev približno 80 odstotkov kontrol in s tem zmanjšanje potrebne dokumentacije za vstop blaga na severnoirski trg za mnoge britanske proizvode, kot so zelenjava, meso in mlečni izdelki. Predlog tudi dovoljuje britanskim farmacevtskim podjetjem, da prosto prevažajo zdravila v Severno Irsko, četudi bi se po evropski zakonodaji omenjena podjetja morala preseliti tja. Na irskem otoku namreč po Velikonočnem sporazumu, s katerim so se končali spopadi v Severni Irski, ne more biti meje in omejitev gibanja, zato je dogovor o brexitu te mejne kontrole prenesel na morski prehod med Veliko Britanijo in Severno Irsko.

O trgovinskem dogovoru med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom
 / 28. 12. 2020

Komisija je tako predlagala, da bi se strani še naprej držali protokola, da pa je pripravljena zmanjšati administrativno breme za Veliko Britanijo. Britanska vlada je julija namreč zahtevala, da bi ponovno odprli pogajanja o protokolu in ga spremenili, do takrat pa zamrznili njegovo izvajanje. Zahtevali so, na primer, naj Evropska unija ukine nadzor nad britanskim blagom oziroma naj preverja le tisto blago, za katerega obstaja tveganje, da bo vstopilo v Republiko Irsko, torej na ozemlje Evropske unije. Predlagali so tudi uvedbo pravila, da lahko britansko blago prosto vstopi v Severno Irsko, če ustreza standardom Evropske unije ali Velike Britanije. Komisija na pogajanja in spreminjanje načel protokola ne pristaja, pripravljena se je pogovarjati zgolj o izvajanju obstoječega protokola. 

Facebook je napovedal, da bo odstranjeval tudi objave, ki ponižujejo znane osebe, torej politike, zvezdnike, novinarje in aktiviste. Do zdaj je namreč takšne objave odstranjeval le, kadar je šlo za širši javnosti neznane osebe. Odstranjevali naj bi med drugim negativne opise teles javnih oseb in drugo vsebino, ki te ljudi seksualizira. Odstranjevali naj bi tudi objave in skupine, ki omogočajo množično nadlegovanje posameznikov, kot so disidenti ali žrtve tragedij. Na platformi namreč ne dovoljujejo nasilništva, je zatrdilo vodstvo, potem ko jim je nedavno prav to očitala žvižgačka in nekdanja zaposlena Frances Haugen.

Ljubljana naj bi leta 2024 dobila Športni center Ilirija
 / 3. 8. 2021

Mestni občini Ljubljana na javnem razpisu ni uspelo najti gradbenika za novo kopališče Ilirija. Prejeli so sicer šest ponudb za projekt, vendar so za vse ocenili, da so predrage. Ponudbe so nihale med 54,4 milijona evrov in 63,6 milijona evrov. Občina je investicijo v kopališče z bazeni, savnami, muzejem, parkom in parkirišči predhodno ocenila na 30 milijonov evrov. Koliko je občina sedaj pripravljena plačati za novo kopališče, ni znano. Ponovno bo izvedla razpis, a tokrat kakor konkurenčni postopek s pogajanji o ceni. Občina je pred neuspelim razpisom obljubila, da bodo gradbeno podjetje našli do konca leta in takrat začeli z gradnjo, bazen pa odprli leta 2024. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.