Voditelji držav članic Afriške unije so podpisali prostotrgovinski sporazum, ki bo zajel 44 od 55 držav članic unije. Nigerija, največje afriško gospodarstvo, sporazuma ni podpisala. Pogajanja za vzpostavitev prostotrgovinskega območja so se začela leta 2015 z namenom povečati meddržavno trgovino na celini, ki trenutno predstavlja zgolj 15 odstotkov celotne trgovine afriških držav. Na celini že obstaja več prostotrgovinskih območij, ki se medsebojno prekrivajo. Med njimi je pri vzpostavljanju prostega pretoka dobrin in uslug najbolj uspešna Vzhodnoafriška skupnost, v kateri vodilno vlogo igra Kenija. Države Vzhodnoafriške skupnosti so leta 2013 sprejele protokol, ki v naslednjih desetih letih predvideva vzpostavitev monetarne unije.

Predstavniki sirske vlade in uporniške skupine Ahrar al-Sham v Vzhodni Guti so pod budnim ruskim očesom dosegli dogovor o evakuaciji upornikov in njihovih družin iz mesta Harasta. Iz mesta, ki ga pod nadzorom držijo uporniki, bo v severno provinco Idlib evakuiranih 1500 borcev in 6 tisoč njihovih družinskih članov. Dogovor bo prvič omogočil evakuacijo upornikov z območja Vzhodne Gute, nad katero sirska vlada s podporo ruskih letal že več kot en mesec izvaja zračne napade. Sirska vojska je v zadnjem mesecu osvojila okoli 80 odstotkov ozemlja Vzhodne Gute.

Perujski predsednik Pablo Kuczynski je ponudil svoj odstop. Proti Kuczynskemu naj bi se danes zaradi domnevnih povezav s korupcijskim škandalom Odebrecht v kongresu odvil postopek razrešitve. Kuczynski je skrival poslovne vezi z brazilskim podjetjem Odebrecht, ki je v 12 državah obtoženo korupcije. Dan pred glasovanjem o razrešitvi predsednika je največja perujska opozicijska stranka, desna Fuerza Popular, objavila skrivne videoposnetke, ki predsednika bremenijo kupovanja politične podpore. Na posnetkih predsednikovi podporniki kongresniku Kenjiju Fujimori razlagajo, kako z lahkoto zaslužiti pri izvedbi javnih projektov, kongresnik pa jim v zameno zagotovi podporo predsedniku.

V Franciji stavkajo delavci javnega sektorja, med njimi predvsem učitelji, železniški delavci in zračni kontrolorji. Odpovedani sta skoraj dve tretjini voženj hitrih vlakov, tri četrtine medkrajevnih voženj in slaba tretjina letov s pariškega letališča. Učitelji stavkajo v vsaki četrti šoli. Delavci nasprotujejo načrtovanemu zmanjšanju zaposlenih za 120 tisoč v naslednjih štirih letih, agencijskemu delu in uvajanju z uspehom povezanega zaslužka. Železniški delavci z današnjo stavko začenjajo 3 mesece dolgo stavko proti načrtovanim reformam državnega železniškega sistema. Francoski predsednik Emmanuel Macron je namreč konec februarja napovedal reforme in reze v posebne pravice železničarjev, kot so zaposlitev za nedoločen čas, letne povišice in zgodnja upokojitev.

Slovaški predsednik Andrej Kiska je imenoval novega predsednika vlade Petra Pellegrinija in njegov kabinet. Nekdanji premier Robert Fico je odstopil po umoru novinarja Jana Kuciaka, ki je preiskoval povezave med italijansko mafijo in slovaškimi politiki. Fico je ob svojem odstopu postavil tri pogoje, in sicer da bo naslednji premier imenovan iz vrst vladajoče stranke Smer - SD, da lahko koalicija nadaljuje z delom in da ne bo predčasnih volitev. Tudi večina kabineta novega premierja ostaja nespremenjena, z izjemo ministra za kulturo, ministra za pravosodje in notranjega ministra. Za petek so na Slovaškem napovedani novi protivladni protesti, na katerih bodo protestniki pozivali k predčasnim volitvam. Predsednik Kiska predčasnih volitev ni mogel razpisati, saj bi zato potreboval večino poslancev v parlamentu, česar pa brez vladajoče koalicije ni mogoče doseči.

Kosovski parlament je z dvotretjinsko večino ratificiral dogovor o meji s Črno goro, ki sta ga državi podpisali avgusta 2015 na Dunaju. Glavni nasprotnik dogovora je bila opozicijska leva nacionalistična stranka Vetevendosje, ki trdi, da sledeč dogovoru Kosovo izgubi 8200 hektarov zemlje. Včerajšnjo sejo so morali prekiniti, ker so poslanci stranke Vetevendosje štirikrat vrgli solzivec, da bi preprečili glasovanje. Petim poslancem te stranke je bil zaradi metanja solzivca med zasedanjem parlamenta prepovedan vstop v parlament, 7 poslancev pa je bilo aretiranih. Predsednik vlade Ramush Haradinaj je poslance pozval k ratifikaciji dogovora v imenu najboljših interesov Kosova. Sprejetje dogovora je bilo pogoj Evropske unije za začetek pogajanj o svobodi gibanja Kosovarjev v Evropski uniji.

Hrvaška vlada je na današnji seji potrdila konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami ter jo poslala na glasovanje v sabor. Hrvaška je sicer podpisnica Istanbulske konvencije, vendar je še ni ratificirala. Ker hrvaški konservativni krogi nasprotujejo definiciji spola, ki ga konvencija definira kot družbeno konstituiranega, je hrvaška vlada sprejela spremno izjavo, ki zavrača teorijo spola. Prav tako so v predlog zakona o ratifikaciji dodali zagotovilo, da konvencija ne spreminja ustavnega določila o zakonski zvezi kot skupnosti moškega in ženske. Vladne obljube pa niso zadostovale zaskrbljenim državljanom. Ob podpori katoliške cerkve so hrvaška konservativna in veteranska združenja za to soboto napovedala shod proti ratifikaciji. Za potrditev konvencije je potrebna navadna večina v parlamentu. V vladajoči HDZ so mnenja glede ratifikacije deljena, v opozicijski SDP pa konvencije ne bodo potrdili, v kolikor jo bo spremljala spremna izjava v trenutni obliki.

Predstavniki kampanje Rešimo Muro so danes ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen predali peticijo s 77 tisoč podpisi proti gradnji hidroelektrarne Hrastje-Mota. Mura je po besedah predstavnikov zadnja velika reka v Sloveniji, ki ni pregrajena z jezovi, gradnja hidroelektrarn pa bi ogrozila njeno biološko raznovrstnost. Ob Muri so tudi največji slovenski poplavni gozdovi, ki z zadrževanjem vode ob poplavah preprečujejo večjo škodo na ravnicah.