Avstrijska ljudska stranka pod vodstvom Sebastiana Kurza je z Zelenimi pod vodstvom Wernerja Koglerja dosegla dogovor o oblikovanju koalicije. S tem dogovorom Zeleni prvič vstopajo v avstrijsko zvezno vlado, Kurz pa se tako vrača na kanclerski položaj. Večtedenska pogajanja so bila težavna predvsem zaradi davčne zakonodaje, okoljskih vprašanj, migracij ter politične transparentnosti. Pri tem sta obe stranki dosegli glavne točke svojih volilnih programov. Zeleni so dosegli uvedbo okoljskih davkov, konservativna stranka pa znižanje davčnih obremenitev.  Kurz je komentiral, da so tako »združili najboljše iz obeh svetov« ter da bo mogoče »braniti tako meje kot okolje«. Da gre za nenavadno koalicijo, se strinja politolog Reinhard Heinisch s solnograške univerze, ki konservativno-zeleno vlado razume kot še en parlamentarni eksperiment.

Izjava

Belgijsko sodišče je opustilo nalog za pregon in izročitev katalonskih politikov Carlesa Puigdemonta  in Tonija Comina. Sodišče je prepoznalo imuniteto, ki jo politika uživata kot poslanca Evropskega parlamenta. Puigdemont in Comin sta bila v evropski parlament izvoljena maja lani, a ju ta do decembra ni prepoznal kot španska poslanca v evropskem parlamentu. Puigdemont in Comin se namreč nista zglasila pred špansko volilno komisijo, kar je obvezen pogoj za imenovanje v Evropski parlament. Puigdemont se je zaradi neimenovanja pritožil na Evropsko sodišče, ki mu je decembra ugodilo in ga prepoznalo kot evropskega poslanca. 

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je v svoji predvolilni kampanji objavila posnetek, v katerem ji podporo izraža ameriška državljanka Julienne Bušić. Ta je bila obsojena na dosmrtno kazen zaradi ugrabitve ameriškega potniškega letala leta 1976. S svojim pokojnim možem in tremi hrvaškimi nacionalisti so ugrabili letalo s 76 potniki na liniji New York-Chicago in ga preusmerili proti Evropi. Z ugrabitvijo so opozarjali na »nedemokratičnost takratnega jugoslovanskega režima in trpljenje Hrvatov«, zahtevali pa so neodvisnost Hrvaške. Skupina se je predala na letališču v Parizu. Pred ugrabitvijo letala so na newyorški podzemni podtaknili tudi eksplozivno napravo, zaradi katere je umrl ameriški policist. Julienne Bušić so pomilostili leta 1989, njenega soproga pa devetnajst let kasneje. Ta je po izpustitvi storil samomor. Predstavniki hrvaške desnice častijo zakonca Bušić kot borca za hrvaško svobodo in neodvisnost. 

Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu bo v parlamentu vložil prošnjo za imuniteto, potem ko je bil novembra uradno obtožen podkupovanja, goljufije in zlorabe zaupanja. Izraelski zakon o imuniteti predsedniku vlade ne zagotavlja neposredne imunitete, lahko pa ta vloži prošnjo za imuniteto. O prošnji mora, sledeč zakonu, najprej odločati posebno parlamentarno telo, šele nato pa parlament. Ker se parlamentarno telo po septembrskih parlamentarnih volitvah še ni vzpostavilo, bo o Netanjahujevi prošnji neposredno odločal parlament. Netanjahu mora za imuniteto pridobiti vsaj polovico glasov. Glasovanje o imuniteti pa se po vsej verjetnosti ne bo odvilo pred naslednjimi predčasnimi volitvami, že tretjimi v enem letu, ki so predvidene marca. To pomeni, da se sodni proces proti Netanjahuju ne bo pričel pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami marca. Sama obtožba Netanjahuja še ne pomeni, da mora odstopiti s položaja predsednika vlade, to pa ne velja tudi za ministrske položaje. Netanjahu je tako danes odstopil s treh ministrskih položajev, ki jih je zasedal. 

Protestniki so prenehali z obleganjem ameriške ambasade v Bagdadu. Pripadniki šiitske milice Hašd al Šabi, ki deluje v Iraku, so protest organizirali zaradi ameriških zračnih napadov, ki so ubili več deset pripadnikov njihove organizacije. Protestniki so prodrli skozi vse kontrolne točke do ambasade ter zahtevali umik vseh ameriških sil iz Iraka. Varnostne sile znotraj ambasade so protestnike napadle s solzivcem in ranile več ljudi. Vodstvo milice Hašd al Šabi je kasneje pozvalo protestnike k umiku. Ti so se umaknili na nasprotni breg reke Tigris, kjer nadaljujejo s protestom in trodnevnim žalovanjem za umrlimi. Predstavnik milice Mohamed Mohjedin je protest razglasil za uspešen, saj še nikomur prej ni uspelo prodreti do ameriške ambasade.

Otoška država Palau je prva na svetu prepovedala uporabo in prodajo krem za sončenje, saj škodujejo koralnim grebenom in živalskim vrstam, ki jih naseljujejo. Predsednik Thomas Esang Remengesau Jr. je ob tem izjavil, da je v večini sončnih krem vsaj deset sestavin, ki škodijo koralnim grebenom. Te sestavine delujejo kot endokrini motilci, ki negativno vplivajo na razvoj večine vrst koral, rib in alg. Morda še pomembnejši za zaščito koral pa je zakon, ki je v Palau prav tako stopil v veljavo ob novem letu in prepoveduje komercialni ribolov v 80 odstotkih tamkajšnje gospodarske cone. 

Preiskava tiskovne agencije Associated Press je razkrila zlorabo sredstev Evropske unije v Libiji, ki so bila namenjena izboljšavi centrov za pridržanje migrantov, znanih po zlorabi človekovih pravic in trgovanju z ljudmi. Evropska unija je Libiji namenila več kot 386 milijonov evrov, večinoma prek agencij Združenih narodov. V državi brez vlade, ki bi nadzorovala celotno ozemlje, ta sredstva prehajajo v roke milic, preprodajalcev ter obalnih straž, ki se okoriščajo na račun migrantov. V nekaterih primerih naj bi uradne osebe Združenih narodov vedele za zlorabo sredstev. Raziskava je pokazala, da te organizacije mučijo in izsiljujejo migrante za odkupnine v centrih za pridržanje pod budnim očesom Združenih narodov. Ko družine pridržanih plačajo visoke odkupnine, so posamezniki pogosto le preposlani v nek drug center, kjer se celoten postopek ponovi. Mnogo migrantov polovi tudi libijska obalna straža, ki migrante v dogovoru z milicami pošlje nazaj v centre za pridržanje. V Združenih narodih trdijo, da so glede na izredne razmere v državi prisiljeni sodelovati z vsakim, ki vodi te centre. Predstavniki Evropske unije pa so izjavili, da pod mednarodnim pravom niso odgovorni za početje znotraj centrov za pridrževanje.

OFF sta pripravila vajenec Aljaž in Lana.