Mediator Združenih narodov za vojno v Jemnu je Saudovo Arabijo in Iran pozval, naj izkoristita priložnost in končata vojno v Jemnu. Državi sta minuli petek po pogovorih v Pekingu napovedali ponovno vzpostavitev diplomatskih odnosov, ki sta jih prekinili pred sedmimi leti po savdski usmrtitvi šiitskega klerika Nimra al-Nimra. Iranski protestniki so v Teheranu organizirali izgrede, v katerih so napadli savdsko veleposlaništvo. Diplomatsko spravo bosta državi v roku dveh mesecev potrdili z odprtjem veleposlaništev. Saudova Arabija in Iran bosta zopet aktivirala varnostni sporazum iz leta 2001, ki med drugim določa sodelovanje na področju pranja denarja in boja proti terorizmu. Zunanjepolitično Iran in Saudova Arabija ostajata na nasprotnih bregovih, kar je med drugim vidno v jemenski vojni, ki traja od leta 2014. Takrat so Hutiji, ki jih po obtožbah Saudov podpira Iran, zavzeli prestolnico Saano in sever države. Koalicija pod vodstvom Saudove Arabije in Združenih arabskih emiratov, ki jo podpirajo tudi Američani, od tedaj bombardira ozemlja pod nadzorom Hutijev. Po besedah posebnega odposlanca Združenih narodov Hansa Grundberga premirje, sklenjeno lanskega aprila, v ključnih točkah še zmeraj velja. To sicer ne preprečuje sporadičnih spopadov v Jemnu in hude lakote ter pomanjkanja pitne vode. Saudski napadi na vodno infrastrukturo so v Jemnu povzročili tudi izbruh kolere, ki pa naj bi ga Združeni narodi s programom cepljenja uspeli omejiti. 

Na srečanju v Tokiu sta diplomatske odnose okrepila tudi japonski premier Fumio Kišida in južnokorejski predsednik Jun Suk Jol. Gre za prvo srečanje najvišjih predstavnikov obeh držav po letu 2011. Srečala sta se po tem, ko je južnokorejska vlada predstavila nov načrt za poravnavo odškodnin družinam ljudi, ki so jih pred več kot 100 leti zasužnjila japonska podjetja. Tem je južnokorejsko vrhovno sodišče leta 2018 naložilo povračilo škode, po novem načrtu pa bodo za poravnavo poskrbela kar južnokorejska podjetja. Proti temu so pred dobrim tednom protestirali demonstranti v južnokorejski prestolnici, trije preživeli, na katere se nanaša sodba, pa so dejali, da odškodnine od korejskih podjetij ne bodo sprejeli. Po mnenju nasprotnikov načrt namreč ne priznava japonske odgovornosti. Japonska je korejski polotok priključila leta 1910, 150 tisoč Korejcev in Korejk pa so Japonci zasužnjili v rudnikih in kot spolne sužnje.  

Obrambno ministrstvo Združenih držav Amerike je objavilo posnetek, za katerega na ministrstvu trdijo, da prikazuje, kako se je rusko vojaško letalo približalo ameriškemu brezpilotnemu letalu in nanj odvrglo gorivo. Letalnik je nato strmoglavil v Črno morje, česar ni na posnetku. Po incidentu sta se po telefonu pogovarjala ameriški obrambni minister Lloyd Austin in ruski minister Sergej Šojgu. Namestnik stalnega ruskega veleposlanika pri Združenih narodih Dmitrij Poljanski je izjavil, da je dron »kršil režim zračnega prostora, vzpostavljenega za posebno vojaško operacijo« in napovedal, da bodo v Črnem morju poiskali ostanke brezpilotnega letala, ZDA pa so incident označile za rusko provokacijo.

Švicarska centralna banka bo banki Credit Suisse zagotovila skoraj 51 milijard evrov za okrepitev likvidnosti po padcu delnic. Te so včeraj izgubile okoli 24 odstotkov vrednosti, potem ko je večinska lastnica, Saudska nacionalna banka, zavrnila nadaljnje finančno reševanje banke, če bi se to izkazalo kot potrebno. Centralni bankirji so presodili, da Credit Suisse izpolnjuje kapitalske in likvidnostne zahteve, ki veljajo za sistemsko pomembne banke. Poleg posojila centralne banke bo ta od Credit Suisse, ki je sedemnajsti največji posojilodajalec v Evropi, odkupila do tri milijarde evrov dolga. Credit Suisse je sprejela pomoč banke v upanju, da bo spodbudila ponovno investiranje. Lani je banka zabeležila največjo poslovno izgubo od bančnega zloma pred več kot desetletjem, v torek pa so na banki priznali, da so odkrili materialno šibkost v notranjem nadzoru nad finančnim poročanjem. 

Na tisoče šrilanških javnih uslužbencev, zaposlenih v bolnišnicah, šolah, na železnicah in v drugih dejavnostih, je stavkalo proti visokim življenjskim stroškom in visokim davkom. Te je vlada predsednika Ranila Wickremesingha uvedla pod pritiskom Mednarodnega denarnega sklada, krajše IMF, ki je z njihovim zvišanjem pogojeval finančno pomoč v vrednosti skoraj treh milijard evrov. Šrilanka se spopada z najhujšo gospodarsko krizo od razglasitve neodvisnosti od Združenega kraljestva leta 1948 in je od aprila lani, ko ni zmogla odplačati 43 in pol milijarde evrov zunanjega dolga, v bankrotu. Prejšnji teden se je o odlogu plačila posojil dogovorila s Kitajsko, svojim največjim posojilodajalcem; dokončno potrditev posojila IMF-a tako pričakuje do konca meseca. Več kot 40 sindikatov, ki so sodelovali v včerajšnji stavki, je napovedalo, da bodo nadaljnje stavkovne aktivnosti prilagajali glede na vladni odziv.

Pakistansko višje sodišče je do jutri zadržalo aretacijo nekadanjega premierja Imrana Kana. Za zadržanje se je odločilo zaradi nasilja Kanovih pristašev, ki so pred prebivališčem nekdanjega premierja postavili barikade in se spopadli s policijo. Ta je želela Kana aretirati zaradi izogibanja sodišču. Sodni procesi proti Kanu so se začeli po tem, ko mu je parlament aprila lani kot prvemu pakistanskemu premierju v zgodovini izglasoval nezaupnico. Nekdanji premier od takrat poziva podpornike k organizaciji protestnih shodov, na katerih zahtevajo ponovne volitve. Vrhovno sodišče je ob zadržanju aretacije naročilo tudi zaustavitev enega takšnih shodov, ki ga organizira Kanovo Pakistansko gibanje za pravičnost, največja opozicijska stranka. Stranka napovedanega shoda ne sme izvesti zaradi turnirja kriketa, ki se bo odvijal istočasno.

Na nizozemskih regionalnih volitvah glede na vzporedne izide kaže na zmago desnega Gibanja kmetov in državljanov, znanega pod kratico BBB. Gibanju se obeta zmaga nad stranko premierja Marka Rutteja, čigar Ljudska stranka za svobodo in demokracijo želi razlastiti kmete in sprejeti druge okoljske ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu, čemur pa BBB nasprotuje. Po za zdaj še neuradnih rezultatih bo največ sedežev v nizozemskem senatu osvojila prav BBB, in sicer 15 od skupno 75, kar je toliko, kot jih bo Delavska zelena stranka. Koaliciji Marka Rutteja se obeta izguba osmih od trenutnih 32 sedežev, ki jih imajo v nizozemskem zgornjem domu.

Predsednik Mednarodne nogometne zveze Gianni Infantino je na kongresu v ruandski prestolnici Kigali kot edini kandidat dobil nov, skupno tretji in drugi polni štiriletni mandat. Vodenje Fife je prevzel v začetku leta 2016 po odstopu Seppa Blatterja. Pred tem je deloval kot generalni sekretar Evropske nogometne zveze, Uefe. 

V sredini aprila bodo odpovedi začeli prejemati delavci v kidriški predelovalnici aluminija Talum. Odpovedi bodo vročene postopno, in sicer 120 delavcem. V program presežnih delavcev je vključenih 189 ljudi, sklenitev nove pogodbe bo deležnih 69 delavcev, medtem ko bo ostalih 120 prejelo odpoved iz poslovnih razlogov. Osem zaposlenih bo prejelo odpoved v hčerinskih podjetjih Ekotal in Talum Inštitut. Časovnico odpuščanj in sindikalne aktivnosti predstavi Igor Jeza, predsednik Regijske organizacije Sindikata kovinske in elektroindustrije.

Jeza

Vir fotografije: posnetek zaslona U. S. European Command