Sredozemsko-ukrajinski OFF

Sredozemsko-ukrajinski OFF

Aktualno-politična novica
sredozemloff
28. 12. 2017 - 15.00
 / OFF

V vzhodni Ukrajini so izvedli izmenjavo ujetnikov. Ukrajinska vlada ter republiki Donjeck in Lugansk so si izmenjali več kot 300 vojakov in civilistov. Po uradnih podatkih ukrajinske vlade je ta v vzhodni republiki poslala 235 civilistov v zameno za 74 ujetnikov. Gre za največjo izmenjavo ujetnikov od začetka spopadov, ki v Ukrajini potekajo od leta 2014. Izmenjava sledi tripartitnim pogovorom v beloruskem Minsku, na katerih so predstavniki Ukrajine, Rusije in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi sklenili tudi dogovor o prekinitvi spopadov, ki temelji na minških mirovnih dogovorih iz leta 2015. A je bilo premirje že nekaj ur po razglasitvi kršeno. Nedavno je sicer ameriško zunanje ministrstvo potrdilo nove pošiljke orožja ukrajinski vladi in Ukrajini dalo licenco za sodelovanje z ameriškimi orožarskimi podjetji.

Turčija in Tunizija poglabljata gospodarske odnose. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in tunizijski predsednik Beji Caid Essebsi sta v ta namen podpisala več sporazumov. Boljše sodelovanje si obetata na področju obrambe, okolja in trgovine. Kot trdi tunizijski zunanji minister Khemaies Jhinaoui, dogovor vključuje trening tunizijskih vojakov v Turčiji. Erdogan je napovedal, da se bo obseg trgovanja med državama, ki trenutno znaša 1,05 milijarde evrov, povečal. Turčija se zanima za povečanje uvoza tunizijskega olivnega olja in fosfata, kar naj bi prispevalo k zmanjšanju tunizijskega trgovinskega primanjkljaja. Ta se je po podatkih tunizijskega statističnega urada novembra letos povzpel na 4.9 milijard evrov, kar je za skoraj četrtino več v primerjavi z enakim obdobjem lani. Prav tako bo Turčija Tuniziji odobrila posojilo v višini 251 milijonov evrov. Turška vlada bo aktivno spodbujala investicije zasebnega sektorja v Tuniziji. Erdogana je v ta namen na obisku spremljalo več kot 150 turških investitorjev. Tunizija je sicer bila zadnja postaja na Erdoganovi afriški turneji, v okviru katere je obiskal še Čad in Sudan.

Ob obalah Sredozemskega morja potujemo v Tel Aviv, kjer je izraelski kneset z 59 glasovi za in 54 proti sprejel spremembe zakona o javnem obveščanju. Spremenjeni zakon onemogoča trenutno uveljavljen postopek javnega objavljanja policijskih dokazov in utemeljenega suma obtožbe, ki jih policija posreduje tožilcu. Proti premierju Benjaminu Netanjahuju so sicer ob vložitvi predloga zakona v parlamentarno obravnavo pred mesecem dni potekali množični protesti. Demonstranti so trdili, da je zakon namenjen zaščiti premierja, ki je obtožen prejemanja darov bogatega poslovneža v primeru izraelskega nakupa nemških jedrskih podmornic [od orožarskega podjetja ThyssenKrupp] in ponujanja poslovnih ugodnosti mediju v zameno za pozitivno poročanje o njem. Opozicijska stranka Yesh Atid je sprejeti zakon že vložila v ustavno presojo na vrhovno sodišče.

Kali upora znotraj izraelske države pa poganjajo tudi v opoziciji do militaristične politike vlade. 63 srednješolcev je na Netanjahuja, načelnika generalštaba izraelske vojske in obrambno ter šolsko ministrstvo naslovilo protestno pismo, v katerem zavračajo vpoklic med oborožene sile. Kot so zapisali, ne želijo sodelovati v okupaciji in zatiranju palestinskega ljudstva. V Izraelu je sicer služenje vojaškega roka obvezno, šolsko ministrstvo pa je v začetku decembra naznanilo povečano promocijo obrambnih sil v šolskih klopeh. To naj bi bilo potrebno, ker po podatkih izraelskih oboroženih sil iz vojske letno izstopi prek 7000 vojakov.

Sodišče Bosne in Hercegovine je nekdanjo hrvaško vojakinjo Azro Bašić zaradi zločinov med vojno v Bosni obsodilo na 14 let zapora. Bašić je kot pripadnica bosansko-hrvaških sil med vojno sodelovala pri umorih in mučenju zajetih Srbov, tudi civilistov. Leta 1994 je pobegnila v Združene države Amerike, kjer je pod izmišljenim imenom živela skoraj 20 let. Aretirali so jo že leta 2011, zahteva za izročitev pa je bila izvršena leta 2016.

Delničarji Luke Koper so na izredni skupščini izglasovali nezaupnico upravi. Nezaupnico je podprlo 99,19 odstotkov delničarjev, med katerimi je največji država oz. Slovenski državni holding. Republika Slovenija ima v lasti 51 odstotkov delnic, SDH pa 11 odstotkov. Razlog za nezaupnico naj bi bilo poročilo o izredni reviziji poslov Luke Koper z izvajalci pristaniških storitev. Poročilo navaja, da podjetje poslovnega modela IPS ne upravlja aktivno, in opozarja na tveganja s področja kršenja delovne zakonodaje, nadzora nad IPS in korupcije. Predsednik uprave Dragomir Matić očitke iz poročila zavrača in meni, da to ni resničen razlog za izrekanje nezaupnice. Predsednica uprave SDH Lidia Glavina odgovarja, da uprava ne obvladuje razmer. Na potezi je sedaj nadzorni svet, ki se bo sestal v petek.

Upravno sodišče je ugodilo pritožbi Ahmada Šamija in odločilo, da mora o primeru ponovno odločati ministrstvo za notranje zadeve. Ministrstvo bo moralo ponovno preučiti, ali bi morala o njegovi prošnji za azil namesto Hrvaške odločati Slovenija. Sodišče je ugotovilo, da ministrstvo prošnje za azil ni zavrglo, saj tega v izreku ni izrecno zapisalo. Sodišče je zapisalo tudi, da ministrstvo nima prav, ko trdi, da uporaba diskrecijske klavzule ni več mogoča. Oprlo se je na novejšo sodno prakso Sodišča Evropske unije. Iz nje izhaja, da lahko država odločanje o primeru prevzame vse do trenutka, ko je prosilec predan drugi državi. Slovenija lahko torej od Hrvaške prevzame prošnjo za azil vse do trenutka, ko je prosilec predan Hrvaški. Sodišče je izdalo tudi začasno odredbo, s katero je določilo, da mora Šami do pravnomočnega zaključka postopka ostati v Sloveniji.

Off sta pripravila vajenka Pia in Martin.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

kako se opredeliti danes do Afganistana, po vsem kar vemo??????https://www.dnevnik.si/1042796112/svet/1042796112

*izrael:
63 srednješolcev je na Netanjahuja, načelnika generalštaba izraelske vojske in obrambno ter šolsko ministrstvo naslovilo protestno pismo, v katerem zavračajo vpoklic med oborožene sile. Kot so zapisali, ne želijo sodelovati v okupaciji in zatiranju palestinskega ljudstva.

*Sodišče Bosne in Hercegovine je nekdanjo hrvaško vojakinjo Azro Bašić zaradi zločinov med vojno v Bosni obsodilo na 14 let zapora.

a se skriva v svojem štumfu? phahahahha
še dobro da dobro plačo vleče ven iz Dela
phahahhahahah

https://www.youtube.com/watch?v=SaARlFTZkuo

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.