Na deželnih volitvah v nemški zvezni deželi Brandenburg so z 31 odstotki glasov slavili socialdemokrati nemškega kanclerja Olafa Scholza in s tem ohranili večino v zveznem parlamentu, ki jo imajo vse od združitve države leta 1990. Drugo mesto je z nekaj več kot 29 odstotki glasov osvojila desna Alternativa za Nemčijo, krajše AfD, ki je v primerjavi s prejšnjimi volitvami pridobila 6 odstotkov podpore. AfD si je tako v novi sestavi zveznega parlamenta zagotovila 30 od skupno 88 sedežev. S tem bo stranka lahko blokirala sprejemanje odločitev, kot je na primer imenovanje sodnikov, za kar je potrebna dvotretjinska večina. Na letošnjih volitvah, ki se jih je udeležilo 73 odstotkov vseh volilnih upravičencev, kar je največ v zgodovini Brandenburga, sta parlamentarni prag presegli še dve stranki. To sta Zavezništvo Sahre Wagenknecht, ki je prejelo dobrih 13 odstotkov glasov, in četrtouvrščena Krščanskodemokratska unija, krajše CDU. Zmaga stranke trenutnega kanclerja Olafa Scholza pa zanj pomeni le začasno olajšanje. Bolj kot ponovno povečanje podpore njegovi stranki v javnosti je zmago SPD mogoče pripisati priljubljenosti dosedanjega deželnega ministrskega predsednika, člana SPD Dietmarja Woidkeja, in taktičnemu glasovanju, s katerim so preprečili zmago Alternativi za Nemčijo.

Na nedeljskih predsedniških volitvah v Šrilanki je z 42 odstotki glasov slavil samooklicani marksist Anura Kumara Dissanayake iz stranke Ljudska osvobodilna fronta. Drugo mesto je z dobrimi 32 odstotki glasov osvojil vodja opozicije Sajith Premadasa. Odhajajoči predsednik in vodja desne stranke Združena nacionalna stranka Ranil Wickremesinghe, ki je vodenje otoške države prevzel na vrhuncu finančne krize leta 2022, je z osvojenimi 17 odstotki glasov zasedel tretje mesto v volilni tekmi. Predsedniški kandidati so se tekom predvolilne kampanje osredotočili zlasti na že dve leti trajajočo finančno krizo, zaradi katere so bile oblasti primorane pristati na varčevalni načrt Mednarodnega denarnega sklada. Dissanyake je šrilanške volivce pritegnil z mlačno levimi ekonomskimi rešitvami, ki na primer ne nastopajo proti privatnemu sektorju, a obljubljajo davek na premoženje in večjo dostopnost osnovnih živil. Ljudska osvobodilna fronta je leta 2019 skupaj s 27 drugimi strankami formirala zvezo Moč državljanov, ki od leta svojega začetka skupaj kandidira na volitvah, v 225-članskem parlamentu pa ima trenutno zgolj tri poslance. Ljudska osvobodilna fronta je bila sicer formirana leta 1965, v sedemdesetih in osemdesetih letih pa je vodila dva množična upora. V drugem je bil Dissanyake eden izmed vodij študentskega gibanja stranke.  

Univerza v bangladeški prestolnici Daka je po večtedenskem zaprtju ponovno odprla vrata študentom. Oblasti, takrat še pod vodstvom nekdanje premierke Šejk Hasine, so julija kampus zaprle, da bi s tem zatrle množico protestnikov, ki je zahtevala njen odstop, do česar je prišlo v začetku avgusta. Proteste, v katerih so po poročanju Združenih narodov represivni organi ubili več kot 600 ljudi, so soorganizirali predstavniki študentstva, med katerimi so številni vpisani prav na univerzo v Daki. Po Hasininem pobegu v Indijo je nova prehodna vlada pod vodstvom nobelovega nagrajenca Muhammada Yunusa aretirala številne vidne politike v času Hasinine vladavine. Nekoliko je tudi razredčila vrste v sodni veji oblasti in centralni banki, kjer je s položajev razrešila Hasini zveste posameznike.

Iranska revolucionarna garda je šiitskemu gibanju Hezbolah naročila, naj preneha uporabljati kakršne koli komunikacijske naprave, potem ko je izraelska vojska prejšnji teden načrtno detonirala več tisoč pozivnikov in drugih naprav članov gibanja. Pri tem so izraelske sile, ki uradno odgovornosti za napad še niso prevzele, ubile 39 ljudi, tri tisoč pa so jih ranile. Revolucionarna garda trenutno izvaja tudi operacijo pregleda vseh komunikacijskih in drugih naprav Hezbolaha. Garda je napovedala, da bo pregledala tudi bančne račune članov v Iranu in tujini, pa tudi zgodovine njihovih potovanj in družin. Izraelska okupatorska vojska in Hezbolah se sicer preko izraelsko-libanonske meje medsebojno obstreljujeta ves čas izraelskega genocidnega pohoda v Gazi.

Izraelska genocidna vojska nadaljuje z zračnimi napadi na sosednji Libanon. Poleg povečanega obsega napadov na jug države si je izraelska vojska za svoji tarči izbrala še sever države ob meji s Sirijo in področje doline Beka na vzhodu. V roku ene ure so po lastnih domnevah napadli več kot tristo objektov šiitskega gibanja Hezbolah. Po poročanju libanonskega ministrstva za zdravje je v današnjih napadih na vzhod in jug države umrlo vsaj petdeset ljudi, med njimi so tudi ženske in otroci, še vsaj tristo pa je ranjenih. Eskalacija izraelskega zločinskega početja na sosednji Libanon je sledila množičnim eksplozijam pozivnikov in ročnih radijskih postaj članov Hezbolaha prejšnji teden. Libanonski minister za izobraževanje je odredil dvodnevno zaprtje šol na območjih, ki so bila tarča izraelskih napadov. Kot navajajo libanonski mediji, so prebivalci območij, kjer naj bi se nahajali pripadniki Hezbolaha, pred novim valom izraelskih bomb z izraelske strani prejeli pozive k evakuaciji. Prejšnji dan so člani šiitskega gibanja Hezbolah napadli izraelsko vojaško bazo v bližini mesta Haife, z napadi na izraelske vojaške objekte bodo nadaljevali, dokler ti ne bodo prenehali z genocidom v Gazi. Izraelska vojska nemoteno nadaljuje z bombardiranjem Gaze, v jutranjih zračnih napadih je bilo ubitih osem ljudi, med njimi mati in njeni štirje otroci.

Zavod mreža za življenje in enakopravnost je v Kopru organiziral prvega od treh za letos načrtovanih tako imenovanih Pohodov za življenje. Tokratni shod, ki se ga je po poročanju Primorskih novic udeležilo nekaj sto posameznikov, je potekal pod sloganom Vsak nerojeni otrok je človek. Primorski časnik še navaja, da je bil namen nasprotnikov pravice do umetne prekinitve nosečnosti izraziti sočutje, ljubezen in solidarnost do nerojenih otrok in do ostarelih in bolnih, katerim grozi medicinska zastrupitev. Istočasno so se na Titovem trgu zbrali zagovorniki pravice do splava, ki so organizirali shod Za avtonomijo naših teles. Namen shoda je bil opozoriti, da je svoboda odločanja o lastnem telesu neodtujljiva pravica, ki je bila v preteklih desetletjih težko priborjena, in potemtakem tu ni prostora za kakršnakoli pogajanja. Shodi, s katerimi želijo nedopustno poseči v temeljne pravice žensk, in kontraprotesti bodo v prihodnjih dveh tednih potekali še v Mariboru in Ljubljani. Več o poteku in namenu feminističnega kontraprotesta pove Lea Cafuta Maček iz organizacije Iskra.

Izjava

Komisija Državnega zbora za nadzor javnih financ je po dvotedenskem prestavljanju izvedla sejo o nakupu 13 tisoč računalnikov, ki ga je opravilo Ministrstvo za digitalno preobrazbo pod vodstvom Emilije Stojmenove Duh. Prisotni so Stojmenovo Duh, ki na seji sicer ni prisostvovala, ponovno pozvali k odstopu. Seje se prav tako niso udeležili koalicijski poslanci. Po mnenju ministrstva je zaradi nesklepčnosti prišlo do kršitev poslovnika. Iz kabineta ministrice so sicer v petek sporočili, da jo bosta na seji nadomeščala državna sekretarja Aida Kamišalić Latifič in Miroslav Kranjc s sodelavcema, a predstavnikov ministrstva ni bilo. 

OFF je pripravila vajenka Brina, mentorirala je Neva.