V zračnem napadu v vzhodnem delu Sirije ob meji z Irakom v bližini mesta Abu Kamal je bilo zadetih deset iranskih tovornjakov, ki so prevažali nafto iz Irana v Libanon. V napadu, za katerega Iran obtožuje Združene države Amerike in Izrael, je umrlo 15 ljudi. ZDA obtožbe zanikajo, iz Izraela pa napada zaenkrat niso komentirali. Britanska nevladna organizacija Sirski observatorij za človekove pravice trdi, da so konvoji poleg nafte prevažali tudi orožje za milice v sirski vzhodni provinci Deir ez Zor, ki jih podpira Iran. Iran je eden glavnih podpornikov sirskega predsednika Bašárja Al Asáda in že od začetka vojne v Siriji vojaško podpira sirsko vlado v spopadih z uporniki. Iran proti ZDA in Izraelu v Siriji in Iraku že desetletje z različnimi milicami bije posredniško vojno.

Ruski vrhovni poveljnik sil na ukrajinskem bojišču Sergej Surovíkin je obrambnemu ministru Sergeju Šojgúju predlagal umik ruskih vojaških sil iz Hersóna. Predlog sledi napredovanju ukrajinske vojske v ofenzivi za zavzetje mesta Hersón. Zaradi otežene oskrbe civilistov na desnem bregu reke Dneper je poveljnik predlagal umik ruske vojske iz Hersóna na levi breg reke. Ukaza za umik še ni, se je pa Šojgu strinjal s Surovíkinom in dejal, naj nadaljuje s premikom sil prek reke. Napoved umika prihaja kljub septembrskemu referendumu o priključitvi Hersóna Ruski federaciji. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski napoveduje previdno napredovanje ukrajinskih sil.

Medicinske sestre v Veliki Britaniji so prvič v zgodovini sindikata Royal College of Nursing izglasovale stavko za višje plače. Odločitev so sprejele sredi boja sindikatov javnega sektorja za boljše delovne pogoje in višje plače. Sindikati se z delodajalci sicer že od junija pogajajo za izboljšanje delavskih pogojev, a so do končnega sporazuma zaenkrat prišli samo s pristaniškimi delavci. Poleg zdravstvenih delavcev predbožične stavke napovedujejo tudi poštni delavci, profesorji ter delavci na letališčih. Londonski železniški delavci in delavci na podzemnih železnicah so s protesti začeli danes, zaradi česar je v mestu moten promet. 

V Parizu poteka stavka prevozniških delavcev. Sindikat, ki zastopa skoraj 70 tisoč zaposlenih, zahteva povišanje plač, ki bi sledile dvigu stroškov bivanja, in povečanje števila zaposlenih. V Parizu zaradi stavke trenutno obratuje zgolj polovica avtobusnih povezav in le dve liniji podzemne železnice. Poleg javnega mestnega prevoza bo oviran tudi prevoz dveh medkrajevnih linij, ki povezujeta glavni letališči Charles de Gaulle in Orly s centrom Pariza. Stavka se zaenkrat sicer ni razširila po celotni Franciji, tako da mednarodni promet nemoteno poteka. Cilj protestnikov je tudi pritisk na francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki pripravlja nov zakon o dvigu starostne upokojitve z 62 na 65 let. 

Skupna stavka uslužbencev javnih prevoznikov in letalskega sektorja je zajela tudi Belgijo. Na bruseljskem letališču so včeraj odpovedali polovico letov, po poročanju nacionalne belgijske železniške družbe pa obratuje zgolj vsak četrti vlak. Poleg prevozniškega sektorja stavkajo tudi uslužbenci v bolnišnicah v Bruslju in valonski regiji. Sindikati se borijo za zaščito delavcev pred visokimi cenami energentov in hrane, zato od vlade zahtevajo, da sprejme cenovno kapico na bencin in elektriko.

V Grčiji poteka množična generalna stavka zaradi visokih življenjskih stroškov, ki so posledica vedno višje inflacije. Uslužbenci javnega in zasebnega sektorja so v sredo za 24 ur prenehali z delom, kar je povzročilo oviran cestni, vodni in zračni promet, zaprte šole ter omejeno delovanje bolnišnic. Ker grško gospodarstvo po covidni ustavitvi raste dvakrat hitreje od povprečja evroobmočja, se država spopada z 12-odstotno inflacijo, ki je med najvišjimi v Evropski uniji. Sindikati zato zahtevajo dvig minimalne plače in socialno zaščito. V Atenah in Solúnu so na protestih izbruhnili nasilni spopadi, na katerih so protestniki metali molotovke, policija pa je odgovorila z uporabo solzivca. 

Evropski parlament je podprl vstop Hrvaške v schengensko območje z začetkom naslednjega leta. Ta po oceni evropskih poslancev izpolnjuje vse potrebne pogoje za priključitev območju brez nadzora na notranjih mejah. Končno odločitev o odpravi nadzora bo na zasedanju notranjih ministrov Evropske unije sprejel Svet Unije. Evropski poslanci pa poudarjajo potrebo po spremljanju spoštovanja človekovih pravic na zunanjih mejah Unije, saj Hrvaška z nezakonitim vračanjem beguncev na svojih mejah te pravice krši. Svet Unije hrvaške oblasti zato poziva k obveščanju o izvedbi akcijskega načrta za upravljanje zunanjih meja in spoštovanju človekovih pravic. 

V državnem zboru poslanci razpravljajo o interpelaciji ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon. Slovenska demokratska stranka ji očita zlorabo diplomatsko-konzularne mreže za favoriziranje predsedniške kandidatke Nataše Pirc Musar. Kot trdijo v SDS, je ministrica za Natašo Pirc Musar selektivno zbirala podpise volivcev, kar naj bi jo postavilo v privilegiran položaj. Ministrici očitajo tudi kršitev zakona o zunanjih zadevah zaradi odpoklica veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja. Kakopak prvak SDS Janez Janša v celotni zadevi vidi lovke udbomafije. 

Izjava

Vlada je sprejela odločitev o odstopu od Pogodbe o energetski listini. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so zaveze v njej preživete in zastarele. Slovenija se s tem pridružuje drugim državam Evropske unije, ki so že odstopile od pogodbe, kot je na primer Italija, oziroma so odstop napovedale. To so Poljska, Španija, Nizozemska, Francija in Belgija. Gre za zloglasno pogodbo, po kateri lahko investitorji sprožijo arbitražni spor proti državam, če menijo, da te ovirajo njihovo investicijo. Spor razrešuje tribunal mimo vseh sodišč. Listina v praksi ščiti predvsem okoljsko sporne naložbe, kot je pri nas investicija v plinsko polje Petišovci. Družba Ascent Resources je v tem primeru že sprožila spor proti Sloveniji.

OFF sta pripravila vajenka Lara in vajenec Andraž, mentoriral je Fin.

Foto: Creative Commons, ADEDY.gr, https://adedy.gr/wp-content/uploads/2022/11/20221109_113957.jpg