Plinska arbitraža
V današnjem lokalnem OFFsajdu potujemo na skrajni severovzhod države, v kljun kokoške, v Petišovce pri Lendavi. Naftno-plinsko polje Petišovci je kraj spora, ki nosi pomen, širši od tistega za lokalno prebivalstvo – je kar zadeva famoznega nacionalnega interesa. Britanska družba Ascent Resources je s hčerinskim podjetjem namreč sprožila arbitražni postopek proti Republiki Sloveniji, v katerem zahteva kar pol milijarde evrov odškodnine. Arbitraža se bo odvila pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov, krajše ICSID, ki ima sedež v Washingtonu. Družba Sloveniji očita vodenje »populistične kampanje« proti investiciji, ki je po mnenju tožnikov preprečila razvoj naftnega in plinskega polja v Petišovcih.
Družba Ascent Resources je postopek uradno sprožila po sprejemu novele Zakona o rudarstvu, s katero je Državni zbor aprila prepovedal hidravlično lomljenje ogljikovodikov za pridobivanje plina, znano kot fracking. Prav sprejem sprememb zakona bi lahko razumeli kot »populistično kampanjo« proti projektu v Petišovcih, a so razlogi za zahtevek odškodnine starejši od spremembe zakona. Že julija 2020 je družba na takratnega premierja Janeza Janšo, zunanjega ministra Anžeta Logarja in okoljskega ministra Andreja Vizjaka naslovila pismo, s katerim je Slovenijo uradno obvestila o obstoju spora. Takrat so še pisali, citiramo: »Iskreno upamo, da je moč najti prijateljsko rešitev za trenutni spor, in bomo pozdravili vsakršne konstruktivne predloge, ki bi jih imeli.« Konec citata. Do prijateljske rešitve od takrat ni prišlo, zato je na podlagi, ki so jo v družbi kot razlog za obstoj spora navedli že pred več kot dvema letoma, sedaj družba spor tudi sprožila. Družba Sloveniji očita, da krši 26. člen Pogodbe o energetski listini, krajše ECT, in 8. člen sporazuma med Združenim kraljestvom ter Slovenijo o promociji in zaščiti investicij iz leta 1996. Komentira Andrej Gnezda iz nevladne organizacije Umanotera.
Na kaj točno se sklicujejo pri Ascent Resources?
Podjetje se v predlanskem pismu torej sklicuje na to, da je bilo neenakopravno obravnavano. Odločitev Agencije Republike Slovenije za okolje, s katero je za izvajanje frackinga zahtevala izvedbo presoje vpliva na okolje, je bila po mnenju družbe pristranska, postopek pa je trajal predolgo. Člena, po katerih Ascent Resources od Slovenije zahteva pol milijarde evrov, čeprav so po lastnih navedbah v razvoj plinskega polja Petišovci vložili okrog 50 milijonov evrov, pa govorita zgolj o tehničnih pogojih, na podlagi katerih lahko podjetje toži državo, če te ne izpolni svojih obvez. Vsebinsko o tem, kakšne oziroma katere so te zahteve, pravna podlaga za spor ne govori. Spor bo, kakor je zahtevalo podjetje na podlagi omenjenih členov, potekal pred ICSID-jem. Kako ta razrešuje spore, opiše Gnezda.
Ascent Resources sicer kljub vsemu, kar očita Sloveniji, še naprej izvaja črpanje plina v Petišovcih.
Zaradi postopkov, ki jih omogoča Pogodba o energetski listini, so okoljski znanstveniki in nevladne organizacije vlado že pozvali, naj iz pogodbe izstopi. A četudi bi se vlada sedaj odločila za izstop, to ne bi vplivalo na postopek, ki ga je sprožila družba Ascent Resources.
Spremenjeni Zakon o rudarstvu, ki ga je Državni zbor ob velikih besedah poslancev sprejel aprila, resda po novem pravi, citiramo: »Nosilci rudarske pravice ne smejo izvajati raziskovanja ali izkoriščanja ogljikovodikov s hidravličnim lomljenjem.« A ob tako močnem mehanizmu, kot ga ima na voljo Ascent Resources, da bi na koncu dosegel svoje, se sprejetje zakona dejansko kaže kot goli populizem, za kar je družba obtožila kar celotno Slovenijo.
Dodaj komentar
Komentiraj