Generalni sekretar zvezne države Georgia je objavil rezultate volitev po vnovičnem štetju glasov in potrdil zmago demokratskega kandidata Joeja Bidna v tej zvezni državi. Biden je tako prvi demokrat, ki je zmagal v Georgii po letu 1996, ko je to uspelo Billu Clintonu. Vnovično štetje je zahteval guverner zaradi novega zakona v Georgii, po katerem je treba glasovnice ene od tekem ročno prešteti in s tem preveriti, ali stroji za štetje delujejo pravilno. V Georgii so državljani tretjega novembra poleg predsednika volili tudi štirinajst predstavnikov v predstavniškem domu in oba senatorja, ki pripadata tej zvezni državi.

Odstopil je armenski obrambni minister Davit Tonojan. Armenija je izgubila vojno z Azerbajdžanom, v kateri je bil jabolko spora Gorski Karabah, gorsko področje v Azerbajdžanu z večinsko armenskim prebivalstvom. Prejšnji teden sta armenski premier Nikol Pašinjan in azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev podpisala premirje, v sklopu katerega je predvideno, da Armenija vrne zasedena območja, ki jih mednarodna skupnost priznava kot del Azerbajdžana. To je sprožilo množične selitve armenskega prebivalstva z nekaterih območij v Karabahu, prav tako pa so v Jerevanu izbruhnili protesti z zahtevami po odstopu premierja Pašinjana. Azerbajdžanska vojska pa je že prevzela nadzor nad enim od treh okrajev, katerih vrnitev predvideva mirovni dogovor.

Tajska policija je napovedala vložitev obtožnice proti dvema srednješolcema zaradi udeležbe na prepovedanem oktobrskem protestu. Protesti na Tajskem sicer trajajo že od julija, velik del udeležencev pa predstavljajo prav mladi, združeni v organizacijo Free Youth. Zahtevajo predvsem reformo monarhije in odpravo zakonov, ki podeljujejo imuniteto kralju in omogočajo kazenski pregon v primeru žalitve kraljeve družine. Kljub miroljubnemu protestiranju je policija večkrat uporabila solzivec in vodni top, aretiranih pa je bilo več kot 100 ljudi. Tajska narodna skupščina je sicer v sredo zavrnila predlog o razveljavitvi ustave, kar je protestnike vnovič pognalo na ulice.

Evropsko sodišče v Luksemburgu je odločilo, da je prepoved uvoza substance CBD v nasprotju s pravom Evropske unije. Glede na trenutne znanstvene raziskave CBD namreč “ne urije” oziroma ne povzroča psihotropnih ali drugih škodljivih učinkov na zdravje uživalca. Sodišče je primer obravnavalo zaradi obsodbe proizvajalca Kanavape v Franciji, kjer sta bila ustanovitelja podjetja Antonin Cohen in Sebastien Beguerie obsojena na 18 mesecev zapora in deset tisoč evrov denarne kazni. Trenutna francoska zakonodaja namreč prepoveduje vsakršne izdelke iz konoplje.

Zaradi posledic okužbe s COVID-19 je umrl srbski patriarh Irinej. Okužbo so pri njem odkrili v začetku novembra, nekaj dni po tem, ko je zaradi koronavirusa umrl črnogorski metropolit Amfilohija.

Turška centralna banka je dvignila obrestne mere na zamenjave lire za tuje valute ali zlato. Turčija se sooča z visoko inflacijo, prejšnji teden pa je predsednik Reccep Tayyip Erdogan odstavil guvernerja centralne banke Murata Uysala. Novi guverner Naci Agbal je napovedal boj z inflacijo, ki jo sedaj skuša ukrotiti z višanjem obrestnih mer. Centralna banka je namreč zvišala tudi tedensko obrestno mero na medbančna posojila. Erdogan je sicer v preteklosti višanje obrestnih mer označil za mater in očeta vsega zla, prav tako pa je tovrstne ukrepe postavil v hudičev trikotnik skupaj z inflacijo in menjalnimi tečaji. Kot kaže, je vrag vzel šalo, saj se Erdogan tovrstnih primerjav od menjave guvernerja ne poslužuje več.

Državni zbor je sprejel Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko, ki predvideva dodatnih 780 milijonov evrov za nakup oklepnikov in druge opreme. Za je glasovalo 48 od 85 navzočih poslancev, proti pa jih je bilo 36. V stranki Levica napovedujejo začetek zbiranja podpisov za referendumsko pobudo o tem zakonu, po tem, ko je isti predlog državni zbor zavrnil konec oktobra. Obrambni minister Matej Tonin meni, da bo zakon prinesel vojski dolgo pričakovano modernizacijo, saj bo dostava novorojenčkov končno lahko potekala s pomočjo helikopterjev. Ali bodo odpustili štorklje, ki so nalogo opravljale do zdaj, še ni znano. Se pa pravkar začenja kolesarski maraton Protestne ljudske skupščine, pri katerem bodo udeleženci štafetno odpeljali 780 simboličnih krogov po Trgu republike. Relativističnim popravkom navkljub bi se po mnenju statističnega urada Radia Študent maraton lahko zavlekel pozno v noč, dolgo čez policijsko uro, ki ni zares policijska. Ali bodo možje v modrem prisiljeni uporabiti vodni top, pa bomo še videli.

Borut Rončević je postal novi član nadzornega sveta RTV Slovenija. Potem ko je vlada aprila razrešila tri nadzornike in na njihovo mesto poleg Rončevića imenovala Draga Zadergala in Antona Tomažiča, sta se dva od treh razrešenih pritožila na upravno sodišče. To je zadržalo vladni sklep o razrešitvi, a je vrhovno sodišče razveljavilo odločitev upravnega sodišča in vrnilo zadevo v ponovno odločanje. V drugo gre rado, saj je upravno sodišče vnovič prišlo do istega sklepa, ki ga je nato potrdilo tudi vrhovno sodišče. Sodna odločitev pa ne obsega razrešitve tretje članice, Irene Ostrouška, saj ta ni bila med vlagatelji pritožbe, tako da je njeno mesto sedaj zasedel Rončević. Rončević je predavatelj sociologije na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu in Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, krajše FUDŠ. Znan je tudi kot ustanovitelj založbe Vega Press, pri kateri so zaposleni na FUDŠ izdajali svoja strokovna dela in tako zbirali točke za financiranje s strani Agencije za raziskovalno dejavnost.