Novi zlati časi za slovensko vojsko
Včeraj so poslanci na parlamentarnem odboru za obrambo osem ur razpravljali o predlogu zakona o investicijah v Slovensko vojsko v obdobju od 2021 do 2027. Odbor je predlog z 10 glasovi za in 5 proti potrdil. Še pred tem je odbor zavrnil predlog stranke LMŠ, da bi opravili javno predstavitev mnenj. Minister za obrambo in prvak Nove Slovenije Matej Tonin očitno nima namena izgubljati časa in je predlog označil za taktični manever, da se predlogu zakona onemogoči nadaljnja pot.
Medijsko ofenzivo so začeli tudi v vojski. Pred novinarje je danes stopil tudi načelnik Generalštaba slovenske vojske brigadir Robert Glavaš, ki je povedal, da so predvidene investicije, ki znašajo 780 milijonov evrov za prihodnjih šest let, še premalo za vse, kar bi po njegovem mnenju vojska potrebovala, da bi izpolnjevala svoje zakonsko predpisane naloge.
Nove investicije v vojsko je obrambni minister Tonin napovedal pred tremi meseci, predstavil pa pred slabima dvema tednoma. Politične stranke so se do predloga opredelile po že znani ločnici, pri čemer se je SNS pridružila koalicijskim strankam v podpori zakonu. Pri nasprotovanju investicijam v vojsko je bila že od samega začetka najglasnejša stranka Levica, ki je predlagala razpis posvetovalnega referenduma. Stališče stranke predstavi poslanec Matej T. Vatovec.
Stališče drugih opozicijskih strank do investicij v vojsko ni tako odklonilno. V SD na primer menijo, da so investicije potrebne, a so trenutno pomembnejša vlaganja v zdravstvo in stanovanja. V LMŠ so še najbolj nasprotovali hitremu načinu, na katerega želi vlada sprejeti zakon. Glede samih investicij pa je poslanec LMŠ Robert Pavšič povedal, da so sporni predvsem nakupi sedaj že legendarnih oklepnikov 8 x 8.
Kot pravi Vatovec, v Levici ne delijo tega mnenja.
Predvidene investicije, kot že rečeno, znašajo 780 milijonov evrov za prihodnjih šest let. Podrobnosti predstavi obramboslovka Maja Garb s Fakultete za družbene vede na Univerzi v Ljubljani.
Najvišja postavka, kar 408 milijonov, je predvidena za nakup bojnih vozil 4 x 4 in 8 x 8 za opremo dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin. Slovenska vojska ta vozila poskuša kupiti že več kot deset let. Tako dolgo, da so se tudi na ministrstvu pojavila vprašanja, ali so takšna vozila, ki stanejo po približno 5 milijonov evrov, sploh nujno potrebna.
Vzpostavitev dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin je že več kot desetletje glavni razvojni projekt slovenske vojske. Oznaka “srednja” se nanaša na oborožitev, ki je nekje med pehotnim orožjem in tankovskimi enotami. “Bataljon” pa pomeni vojaško enoto s približno 750 vojaki. Več o izvoru teh dveh srednjih bataljonskih skupin pove Garb.
Kasneje so se zahteve nekoliko spremenile.
Poslanci bodo v kratkem na mizo dobili tudi novelo zakona o obrambi, ki skuša rešiti problem vojakov, ki dopolnijo 45. leto starosti in prenehajo služiti v aktivnih vojaških enotah. Problematiko predstavi Maja Garb.
Najpogostejša rešitev za njihovo zaposlitev je zato zaposlitev v državni službi na drugem delovnem mestu. A tudi tu se pojavljajo zapleti.
Država je v zadnjih dveh letih predstavila kar nekaj dokumentov o razvoju slovenske vojske in varnostnega sistema. Zadnja je bila Bela knjiga o obrambi, katere avtor je nekdanji sekretar na ministrstvu za obrambo, sedaj pa evropski poslanec Klemen Grošelj. Ali predlagane investicije v vojsko pomenijo novo strategijo v razvoju slovenske vojske ali sledijo že predstavljenim dokumentom?
Želje vojske ostajajo torej že več kot desetletje enake. Precej daleč so že devetdeseta, ko so v vojski sanjali o reaktivnih vojaških letalih in novih tankih. Namesto tega so si na ministrstvu za obrambo zamislili vojsko, katere glavne enote so namenjene sodelovanju na misijah Severnoatlantskega zavezništva. Od tu izhaja tudi zahteva po dveh srednjih bataljonskih skupinah, ki sta namenjeni delovanju v navezavi z drugimi vojaškimi enotami drugih vojsk. Nikoli načeto vprašanje pa je, ali je bila ta obljuba NATU kadarkoli realistična in potrebna.
Dodaj komentar
Komentiraj