Strmoglavljeni PrigožinOFF
Ruska agencija za zračni promet je sporočila, da je bil med potniki na letalu, ki je strmoglavilo severno od Moskve, tudi vodja Wagnerja Jevgenij Prigožin. Vse informacije o domnevni smrti Prigožina prihajajo iz ruskih virov. Med desetimi trupli, ki so jih po trditvah neimenovanih ruskih uradnikov našli, naj bi bil tudi Prigožinov namestnik in soustanovitelj Wagnerja Dimitrij Utkin. Televizija Tsargrad TV, ki je v lasti ruskega oligarha Konstantina Malofejeva, sklicujoč se na neimenovane člane Wagnerja trdi, da so Prigožinovo truplo člani Wagnerja že identificirali. Letalo modela je bilo na poti iz Moskve v Sankt Peterburg, strmoglavilo pa je manj kot pol ure po vzletu. Glede na radarske podatke ni kazalo nobenih znakov težav vse do zadnjih 30 sekund, ko se je nenadoma spustilo in strmoglavilo. Na Prigožinovo domnevno smrt so se odzvali tudi člani Wagnerja, ki so na svojem Telegram kanalu Siva Cona zapisali, da je Prigožin »umrl zaradi izdajalcev Rusije« in da bo »tudi v peklu najboljši«. Tako kot je nemogoče ugotoviti, ali je že pri Prigožinovem pohodu proti Moskvi konec junija šlo le za predstavo za javnost, se tudi zdaj lahko le sprašujemo, kaj je za poročanjem ruskih medijev o domnevni smrti Prigožina.
Nemška vlada je v bundestag poslala predlog novele zakona o državljanstvu, ki dovoljuje dvojno državljanstvo in krajša čas bivanja v Nemčiji za prijavo dvojnega državljanstva z osmih na pet let. Osebe, ki bodo na preizkusih znanja izkazale poglobljeno znanje nemščine in ustrezno integracijo, bodo lahko za nemško državljanstvo zaprosile po treh letih bivanja v državi. Vlada je v parlamentarno obravnavo poslala tudi predlog zakona o samoidentifikaciji. Reforma transspolnim, interspolnim in nebinarnim osebam v državi omogoča, da spremenijo svoje ime in potrdijo spol v državnih matičnih uradih s preprostim postopkom, ki vključuje predložitev obrazca z izjavo o identiteti. Trenutno veljavni zakon je iz osemdesetih let prejšnjega stoletja in od tistih, ki želijo spremeniti svoje ime in potrditi spol, zahteva, da predložijo dve psihološki poročili.
V grški provinci Evros, v bližini meje s Turčijo, je najmanj 18 migrantov zgorelo v zaprti avtomobilski prikolici, zaradi česar je vrhovno sodišče ukazalo preiskavo. Glavna tožilka vrhovnega sodišča Georgia Adilini je preiskavo odprla, da bi poiskala morebitne dokaze o organiziranem načrtu za poboj migrantov z netenjem požara. Preden so našli trupla migrantov, je v torek moški objavil video posnetek, na katerem razkazuje, kako je v prikolico zaprl migrante. V njem jih moški okliče za njegov »lovski plen« in jih krivi za požare, ki zadnje tedne uničujejo grške gozdove. V sredo je policija kot avtorja posnetka identificirala državljana Albanije, v primeru pa sta osumljena še dva grška državljana.
Izraelsko energetsko ministrstvo je potrdilo zvišanje dobave zemeljskega plina Egiptu. Izvoz v Egipt se bo po načrtih ministrstva v naslednjih enajstih letih povečal za 39 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, proizvodnjo na plinskem polju v Tamarju pa bodo od leta 2026 povečali za 60 odstotkov oziroma šest milijard kubičnih metrov letno. Egipt dodaten plin potrebuje zaradi zmanjšanje domače proizvodnje energenta.
Vlada Združenih držav Amerike je potrdila 500-milijonsko prodajo orožja Tajvanu, ki vključuje sledilne naprave, strelivo in opremo za vojaška letala modela F-16. Gre za pogodbo s podjetjem Lockheed Martin, ki mora pogodbo še podpisati. Junija je predsednik Joe Biden že uporabil predsedniško pooblastilo, da je orožje iz Pentagona, vredno skoraj 350 milijonov evrov, poslal Tajvanu. Tajvana sicer Američani uradno ne priznavajo, a je zanje ključno ozemlje za nasoritivanje kitajskim interesom v vzhodni Aziji.
Kitajska je prepovedala uvoz vse morske hrane iz Japonske, potem ko je Japonska začela z izpuščanjem enega milijona ton hladilne vode iz jedrske elektrarne Fukušima v morje. Najavo izpusta so pospremili protesti okoljevarstvenih organizacij na Japonskem, omejitev dostave hrane pa so napovedali tudi v Hong Kongu in v Macau. Japonska vlada je načrt izpusta vode predstavila pred dvema letoma, julija ga je odobrila mednarodna agencija za jedrsko energijo in ga označila za skladnega z mednarodnimi standardi in zanemarljivega za okolje. V morje namreč ne bodo spustili vse vode naenkrat. Nesreča v Fukušimi se je zgodila leta 2011, ko sta Japonska zadela cunami in potres z magnitudo 9, zaradi katerih je umrlo 20 tisoč ljudi.
V Zimbabveju so volitve podaljšali v drug dan, saj je na 40 voliščih včeraj zmanjkalo glasovnic oziroma jih niso dostavili pravočasno. Na nekatera volišča so glasovnice dostavili ob sedmih zvečer, ko bi se moralo glasovanje zaključiti. 40 volišč predstavlja manj kot pol odstotka vseh volišč, a volilnih lističev je zmanjkalo na 11 voliščih v prestolnici Harare, v kateri ima največjo podporo opozicija. Državljani Zimbabveja odločajo o novem predsedniku države, poleg tega izbirajo 350 poslancev parlamenta in skoraj 2000 lokalnih svetnikov. Za predsednika se poteguje 12 kandidatov, glavna pa sta aktualni predsednik Emmerson Mnangagwa, znan kot »krokodil«, in opozicijski poslanec Nelson Chamisa. Mnangagwa je Chamiso premagal že leta 2018, po državnem udaru, v katerem so člani vladajoče stranke dolgoletnega predsednika Roberta Mugabeja zamenjali prav z Mnangagwo. Ta je ohranil vladavino stranke, ki traja vse od leta 1980, ko se je Zimbabve formalno osamosvojil od Združenega kraljestva.
Vlada je sprejela interventni zakon za pomoč po poplavah in ga poslala v državni zbor, kjer ga bodo obravnavali prihodnji teden. Predlagani ukrepi so usmerjeni v nujno obnovo poškodovane in uničene javne infrastrukture, v poenostavitev postopkov in pridobivanja dovoljenj za obnovo in ukrepe za pomoč prizadetim občinam, gospodarstvu in prebivalcem. Vlada je že napovedala ustanovitev pisarne za izvedbo obnove, pospešitev pridobivanja dovoljenj za rekonstrukcijo in izredno solidarnostno pomoč. Poleg tega zakon omogoča brezplačno namestitev v državnih stanovanjih, moratorij na posojila, aktiviranje brezposelnih v okviru programa javnih del in hitro zaposlovanje tujih delavcev.
Svet Radiotelevizije Slovenija se na izredni seji seznanja z novo upravo, glasoval pa bo tudi o razrešitvi vršilca dolžnosti direktorja televizije Uroša Urbanije. Nova štiričlanska uprava RTV Slovenija je bila ustanovljena 16. avgusta, potem ko je bil na mesto delavskega direktorja izglasovan Franci Pavšer, še isti dan pa je vodstvo zavoda svetu podalo predlog za soglasje k razrešitvi Urbanije.
Ambasada Rog poroča, da se je v ponedeljek ob desetih zvečer na Viču v bližini azilnega doma zgodil rasistični napad na prosilce za azil. Skupina moških je prosilce tepla s palicami in jih zmerjala z rasističnimi psovkami, medtem ko so ti poskušali zbežati. V napadu je bilo fizično poškodovanih deset prosilcev za azil. To ni prvi primer rasistično motiviranega fizičnega nasilja v bližini azilnega doma na Viču. V preteklosti je več prosilcem za azil skupina moških sledila v avtomobilu, jih nato pričakala v temi in z njimi fizično obračunala. Izdajali so se za policiste, prosilcem brskali po torbah in jih ustrahovali s pištolo. Ambasada Rog je poročilu priložila tudi fotografije poškodb prosilcev za azil, ki so zaradi napada potrebovali zdravniško oskrbo.
Foto: Wikimedia Commons, Attribution-ShareAlike 4.0 International (CC BY-SA 4.0).
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj