Po supervolilnem vikendu supervolilni OFF program. V prvem krogu brazilskih predsedniških volitev je največ glasov dobil nekdanji predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, in sicer 48,3 odstotka glasov. Dosedanji predsednik Jair Bolsonaro je osvojil 43,3 odstotka glasov. Glede na to, da noben kandidat ni dosegel več kot 50 odstotkov glasov, se bosta Lula in Bolsonaro pomerila v drugem krogu, ki bo 30 oktobra. Lula je bil sicer leta 2018 obsojen v povezavi s korupcijskim škandalom državnega naftnega podjetja Petrobras, zaradi česar mu je bila dodeljena dvanajstletna zaporna kazen. Junija lani je vrhovno sodišče kazen razveljavilo in Lula je lahko ponovno kandidiral. Nekdanjemu priljubljenemu levičarskemu predsedniku napovedujejo gladko zmago v drugem krogu. Bolsonaro je moral po drugi strani že v prvem krogu po propagando k nogometnemu velezvezdniku in velejokici Neymarju.

V Bosni in Hercegovini še preštevajo volilne lističe. Po preštetih 85 odstotkih glasov se za hrvaškega predstavnika v predsedstvu BiH zmaga obeta Željku Komšiću, ki je dobil dobrih 53 odstotkov glasov. Njegov protikandidat Borjan Krišto, ki prihaja iz vrst HDZ BiH in so ga podprle vse hrvaške stranke, je prejel dobrih 46 odstotkov glasov. Prav tako ne bo večjih pretresov v bitki za srbskega predstavnika v tričlanskem predsedstvu. Zmagala je dosedanja predsednica Republike Srbske Željka Cvijanović, ki prihaja iz največje stranke bosanskih Srbov - Zveze neodvisnih socialdemokratov, ki jo vodi Milorad Dodik. Največji poraz je doživela Stranka demokratske akcije Bakirja Izetbegovića. Ta je dobil zgolj dobrih 37 odstotkov glasov, s tem pa tradicionalno najmočnejša bošnjaška stranka po 12 letih ne bo imela predstavnika v predsedstvu države. Namesto njega bo predstavnik Bošnjakov Denis Bećirović iz koalicije Združeni za svobodo Bosne in Hercegovine, ki je prejel 57 odstotkov glasov.

Tesen izid se obeta tudi v volitvah za predsednika Republike Srbske. Še včeraj se je zdelo, da bo Milorad Dodik izgubil bitko za predsednika proti kandidatki iz vrst Stranke demokratičnega napredka Jeleni Trivić. Po do sedaj preštetih 82 odstotkih glasov pa se vseeno obeta zmaga Dodika. Zanj je glasovalo skoraj 49 odstotkov volilnih upravičencev, za Trivić pa manj kot 43 odstotkov. Oba kandidata sta zmago sicer že potrdila, Trivić pa je volitve razglasila za neveljavne in pozvala k njihovi ponovitvi. O veljavnosti volitev je podvomila, ko v domačem kraju ni dobila niti enega glasu.

Sočasno so v Bosni potekale tudi volitve v parlamenta obeh entitet. Po 62 odstotkih preštetih glasov v Federaciji BiH je največ glasov, skoraj četrtino, dobila Stranka demokratske akcije. Sledita ji koalicija hrvaških strank, zbranih okoli največje hrvaške stranke HDZ BiH, ki je prejela slabo petino glasov, in Socialdemokratska stranka BiH, iz katere prihaja Bećirović, ki je dobila 12,42 odstotka glasov. Komšićeva Demokratska fronta je prejela skoraj desetino glasov. V Republiki Srbski je na volitvah v parlament po preštetih 80 odstotkih glasov zmagala Dodikova SNSD z 42 odstotki glasov.

 

Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Bolgariji je slavila stranka Gerb nekdanjega premierja Bojka Borisova, ki je prejela dobro četrtino glasov. Z dobro petino glasov se je na drugo mesto uvrstila stranka Nadaljujemo spremembo začasnega premierja Kirila Petkova. Poleg teh dveh strank se jih je v parlament uvrstilo še pet. Bolgarci so se na predčasne volitve podali po tem, ko junija letos stranka Kirila Petkova ni prestala glasovanja o nezaupnici. Borisovu se sicer napoveduje oteženo sestavljanje koalicije, saj je stranka politično izolirana. Vse druge stranke, ki so prestopile volilni prag, ji očitajo vpletenost v korupcijo za časa vladanja med letoma 2009 in 2021.

 

Volili so tudi Latvijci. Po dobrih 99 odstotkih preštetih glasov je največ podpore, torej 19 odstotkov, dobila vladajoča sredinska stranka Nova enotnost premierja Krišjānisa Kariņša. Sledita mu opozicijsko desnosredinsko zavezništvo Zeleni in kmetje z 12 in polodstotno podporo in novoustanovljena Združena lista s skoraj 11 odstotki. Skupno je parlamentarni prag uspelo prestopiti sedmim strankam, vendar bo moral dosedanji premier za večino poslanskih glasov v parlamentu najti nove koalicijske partnerje. Dovoljšnega števila sedežev ni uspelo dobiti nobeni stranki rusko govoreče manjšine, ki sicer predstavlja kar četrtino vsega prebivalstva. To je razvidno iz rezultata socialdemokratske stranke Harmonija, ki je bila na prejšnjih volitvah najuspešnejša in je dobila tudi največ glasov ruske manjšine, tokrat pa ji ni uspelo priti v parlament.  

 

Vojaški predsednik Burkina Fasa Paul-Henri Sandaogo Damiba je odstopil. Z državnim udarom je oblast prevzel Ibrahim Traoré, poveljnik topniškega regimenta v severni regiji Kaya. Damiba je za svoj umik postavil sedem pogojev, med drugim varnostno jamstvo zanj in za njegove zaveznike v vojski ter spoštovanje zaveze, ki jo je dal Gospodarski skupnosti zahodnoafriških držav Ecowas, da bo v dveh letih izvedel volitve. Razlog za odstranitev Damibe je po besedah Traoreja neuspešen boj proti terorističnim skupinam v državi in čezmerno sodelovanje z nekdanjo kolonialno gospodarico Francijo, ki ima na tem območju Afrike še vedno vojaške sile. Damiba je kot vodja državnih specialnih enot prišel na oblast pred letom dni, ko je izvedel udar proti izvoljenemu predsedniku Rochu Marcu Christianu Kaboréju.

Afera TEŠ 6 počasi dobiva razplet. Celjsko sodišče je General Electricu naložilo plačilo 23 milijonov evrov denarne kazni zaradi preplačila investicije v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. Tožilstvo je Američanom očitalo pomoč pri zlorabi položaja, General Electric pa je odgovornost priznal in s tožilstvom sklenil sporazum, kar je do sedaj prvo priznanje v tej aferi. Z zlorabo položaja naj bi se podjetje okoristilo za 261 milijonov evrov, ki jih bo po sklenjenem dogovoru povrnil. Že marca lani je moralo podjetje Tešu izplačati 138,7 milijona evrov in še 110 milijonov evrov za servisne storitve ter 12 milijonov evrov za povračilo drugih stroškov in prihrankov. Sojenje v zvezi s posli z merilniki, obnovo Teša 5 in investicijo v šesti blok elektrarne bo še potekalo.

 

Iz volilnega štaba Gregorja Bezenška so sporočili, da odstopa od kandidature za predsednika republike. Razloge za umik je pojasnil na novinarski konferenci.

 

Izjava

 

Bezenšek je bil sicer prvi kandidat, ki je uradno vložil kandidaturo za predsednika republike. Državna volilna komisija je kandidaturo že potrdila. Dve kandidatki in pet kandidatov pri kandidaturi še vztraja.

 

OFF je pripravila vajenka Zala, za ovratnik ji je dihal Žan.

Vir fotografije: openclipart joaolima, javna last