Začenjamo v Burkini Faso. Predsednik Blaise Compaore, ki je z namenom spremembe ustave, ki bi mu omogočila še peti predsedniški mandat, povzročil proteste, zaenkrat vsaj formalno ostaja na oblasti. Razmere nam opiše Andrej Morovič iz drugega največjega mesta v Burkini Faso, Bobo Diaulassa.

Izjava je na voljo v posnetku.

Svojo vladavino bo Blaise Compaore končal, ko bo prehodni vladi potekel dvanajstmesečni mandat. Obenem je odpravil razglasitev izrednih razmer, ki jih je vpeljal včeraj. V nemirno državo, v kateri trenutno ni jasno, ali vlada vojska ali ranjeni predsednik, bo danes prispel odposlanec generalnega sekretarja Združenih narodov za Zahodno Afriko Mohamed Ibn Chambas, ki bo poskušal krizo pomiriti. V nemirih, ki so deželo zajeli včeraj, je življenje po zadnjih podatkih izgubilo okoli trideset ljudi, ranjenih pa jih je bilo najmanj sto. Več o tem v kultivatorju ob petih.

Zadnji od sporadično pojavljajočih naftnih sporov med Rusijo in Ukrajino je očitno razrešen. Rusija, Ukrajina in Evropska komisija so na bruseljskih pogovorih podpisale sporazum o dostavi plina in cenah, ki bodo trajale do marca. Pri podpisu sporazuma so sodelovali ruski Energetski minister Aleksandr Novak, ukrajinski energetski minister Yurij Prodan ter podpredsednik energetskega resorja Evropske komisije Guenther Oettinger. Podpis sta nadzorovala predsednik Evropske komisije Jose Manuel Baroso ter novi podpredsednik energetskega resorja Marosh Shefchovich.

Ukrajina bo plin dobivala po dogovorjeni ceni 378 dolarjev na tisoč kubičnih metrov, kar je sto dolarjev manj kot običajno. Cene za poletje bodo ostale iste, to je 478 dolarjev na tisoč kubikov, v primeru, da se pogodba po aprilu ne spremeni. Dotok plina bo omogočen, ko bo Ukrajina Rusiji plačala del dolga v višini milijarde in 451 milijonov evrov. Do konca leta bo plačala še preostanek treh milijard in sto miljonov velikega dolga. Del denarja, ki ga Ukrajina nima, bosta prispevala Svetovni denarni sklad in Evropska unija.

V vzhodnem Jerzualemu potekajo nemiri, v katerih se s policijo bijejo Palestinci. Ti so se začeli po tem, ko je policija v torek prerešetala Mutaza Hiyazija, osumljenega za streljanje na ekstremno desnega rabina Yehudo Glicka. Drugega osumljenega je aretirala. Ubiti naj bi bil po besedah izraelske administrature oborožen, medtem ko njegovi sosedje to zanikajo. Še več, policija naj bi streljala tudi proti njim. Ranjeni, a zdaj fizično stabilni rabin je bil trikrat ustreljen po tem, ko je na enem od sestankov pozval k temu, da bi na tempeljskem griču v Jeruzalemu, kjer stoji mošeja Al Aksa, ponovno zgradili judovski tempelj. Mošeja, ki je za muslimane tretje najsvetejše mesto, predstavlja sveti objekt tudi za kristjane in jude. Slednjim je dostop na območje sicer dovoljen, ni pa jim na njenem območju dovoljeno moliti. Izrael je po napadu omenjeno mošejo zaprl, kar je v regijo vneslo dodatne nestabilnosti. Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je odločitev že označil za napoved vojne.

Spori med Izraelci in Palestinci povzročajo probleme tudi na drugih področjih. Po tem, ko je Švedska priznala državno suverenost Palestine, je Izrael dobil želodčne krče in se razhudil. Izvoljeno ljudstvo je svoje jezo izkazalo tako, da je iz Švedske odpoklicalo svojega ambasadorja. Izraelski zunanji minister Avigdor Liberman je bil še posebej razhuden nad nerazumskim delovanjem skandinavske države. Razumevanje situacije na Bližnjem vzhodu naj bi bilo po njegovih besedah kompleksnejše od sestave Ikeinega pohištva. Izkušeni poslušalec se seveda zaveda, da gre v tem primeru za laž. Sestava Ikeinega pohištva je vse prej kot enostaven posel.

Ostajamo na Švedskem. Kljub temu da je Sodišče evropskih skupnosti aprila letos razveljavilo direktivo o hrambi podatkov, podobne ideje in implementacije takih politik še vedno strašijo po Evropi. Švedska je namreč preko svojega telekomunikacijskega regulatorja prisilila ponudnike internetnih storitev, da hranijo podatke o svojih uporabnikih za namene kazenskega pregona. Zadnji ponudnik na Švedskem, ki se upira takim ukrepom, pa bo, v kolikor se ne ukloni zahtevam, moral plačati kazen v višini pol milijona evrov. Podobno zakonodajo pozna tudi Velika Britanija, ki še povečuje obseg hrambe podatkov v primerjavi z originalno direktivo.

 

Predlog spornega madžarskega davka na internet, ki bi zahteval plačilo pol evra za vsak pretočeni gigabajt in omogočal monopolozacijo še zadnjega medija, bo po besedah premierja Viktorja Orbana umaknjen. Gre bolj ali manj zgolj za začasno suspenzijo, saj bo Orban prihodnjega januarja pripravil nacionalno posvetovanje na temo problema interneta in davkov. Predlog je bil umaknjen, ker naj ljudje ne bi razumeli njegove vsebine, kar je onemogočalo razpravo. Orban še vedno vztraja pri spremembi davčne zakonodaje. Paket preostalih davčnih reform za naslednje leto bo tako v parlament predvidoma odšel 17. novembra.

Mestna občina Maribor je ta teden postala bogatejša za 44.800 evrov. Toliko namreč znaša izplen postopka pred mednarodnim športnim razsodiščem v zadevi odpadla univerzijada 2013. Spomnimo, da sta bili Mednarodna univerzitetna športna zveza FISU in Mestna občina Maribor v postopku pred Mednarodnim športnim razsodiščem v Luzani po tem, ko je Mestna občina Maribor zaradi ustavitve sredstev s strani države odpovedala zimsko univerzijado 2013 v Mariboru. FISU je najprej grozil s tožbo v višini 7,7 milijona evrov, a je bila potem dosežena poravnava, ki je, izhajajoč iz proračuna, Maribor stala 335.000 evrov. Znesek, ki ga je mestna občina Maribor dobila ta teden, pa je plod dogovora, da kakršenkoli denar, ki po postopku ostane na mednarodnem športnem razsodišču, pripada občini Maribor. Obe strani sta namreč plačali 30.000 evrov predujema. Seveda pa stroški obravnave in dosežena poravnava niso edino breme, ki jih je univerzijada pustila občini. Gre tudi za likvidacijo podjetja Univerzijada, ki je pogoltnilo kar 640.000 evrov, od tega skoraj pol milijona evrov z naslova Mestne občine Maribor.

Ko smo ravno pri financah, ljudstvo opomnimo, da danes poleg dneva reformacije obeležujemo svetovni dan varčevanja, ki so ga leta 1924 razglasili predstavniki 700 bank in hranilnic z vsega sveta. Morda gre za naključje, a očitno je, da protestantska etika še enkrat stoji vzporedno z duhom kapitalizma. Hvali kombinata trdega dela in varčevanja ni oporekal tako rekoč nihče, posledice mentalitete varčevanja in dejanskega zategovanja pasu pa čutimo še in predvsem danes. Ob nedavnem srečanju premiera Cerarja z nemško kanclerko Angelo Merkel smo tako lahko slišali, da Nemci podpirajo ambiciozen projekt slovenske vlade glede konsolidacije gospodarstva, kar v prostem prevodu s politične nemščine pomeni; varčujte, varčujte in Bog vam je pomagal.

 

Off sta pripravila Fifi in vajenec Piki.