15. 12. 2021 – 15.00

ŠvercOFF

Audio file
Audio file
6. 7. 2021 – 17.00
Ob objavi poročila OZN o kršenju človekovih pravic v Belorusiji

Predsednik litovskih železnic Mantas Bartuska je odstopil s položaja, potem ko so v javnost pricurljale informacije o nezakonitem uvozu pepelike v državo, čemur je sledil tudi odstop zunanjega ministra Gabrieliusa Landsbergisa. Litovske oblasti so se znašle sredi škandala, ko so na dan prišle informacije o transportu za belorusko državno podjetje Belaruskali, ki poteka kljub prepovedi, ki je v veljavo stopila 8. decembra. Pepelika, imenovana tudi kalijev karbonat, je ključna sestavina za izdelavo gnojil, ki so glavni vir zaslužka tuje valute za Belorusijo. Litovske železnice trdijo, da nimajo pravne podlage za ustavitev prevozov. Tamkajšnja opozicija je izpostavila, da je nezakonit uvoz poslabšal odnos države z zahodnimi zaveznicami. Litva je v preteklosti ostro obsodila politiko predsednika Aleksandra Lukašenka, Evropsko unijo in ZDA pa je pozvala k uvedbi čim ostrejših sankcij proti Belorusiji. 

Audio file
29. 11. 2021 – 17.00
O protestih proti rudarjenju litija v severozahodni Srbiji

V Srbiji že od sobote poročajo o izpadu elektrike, za  katerega je, po mnenju srbskega predsednika Aleksandra Vučića, kriv sneg. Najhuje je bilo v občini Ivanjica, kjer je brez elektrike več dni ostalo približno 1800 gospodinjstev. Razlog za skorajšnji kolaps električnega omrežja sta bili nezadostna pripravljenost državne družbe za oskrbo z elektriko EPS na zimo in slaba kakovost premoga v rudniku Kolubara. Že tako slab lignit se je med sneženjem dodatno premočil, nato pa je zmanjkalo še kurilnega olja, ki je bil rezervno gorivo. Oskrba se vrača, a je vlada zaradi dogodka sklicala izredno sejo, na kateri je krmilo energetike v roke vzel kar predsednik Vučić. 

Izjava

Predstavniški dom ameriškega kongresa je potrdil predlog kiminalne obtožbe zoper nekdanjega vodjo kabineta Marka Meadowsa v času vlade Donalda Trumpa. Predlog, sprejet z 222 glasovi za in 208 proti, Meadowsu očita nesodelovanje pri preiskavi januarskega vdora Trumpovih podpornikov v Kapitol. Ali se bo postopek nadaljeval, mora zdaj odločiti ministrstvo za pravosodje. Predlagane obtožbe bi za Meadowsa sicer pomenile tudi leto dni zaporne kazni.    

Audio file
20. 1. 2021 – 17.00
Ob spornih predsedniških volitvah v Ugandi

Vodji ugandske opozicije Bobiju Wineu je bil domnevno odrejen hišni pripor. Wine je na socialnem omrežju Twitter zapisal, da so se ponoči pred njegovo hišo v mestu Magere zbrale uniformirane sile in mu preprečile nastop na shodu, na katerem bi predstavil program svoje kampanje. Bobi Wine je prepričan, da je za dejanje odgovoren ugandski predsednik Yoweri Museveni. Ta je na januarskih predsedniških volitvah zmagal in tako pričel svoj šesti predsedniški mandat. Wine poudarja, da gre za ponovno oviranje politične kandidature, kakršni so bili v Ugandi priča januarja, ko so oborožene sile ovirale vstop na volišča in nastope opozicijskih predstavnikov.  

Ameriški senat je potrdil zvišanje dovoljene meje za javni dolg. ZDA se bodo tako lahko dodatno zadolžile za kar dobrih 2200 milijard evrov. Ameriški državni dolg trenutno sicer znaša kar 28 tisoč milijard evrov. Za zakon je glasovalo 50 demokratov, proti pa je bilo 49 republikancev. Nekaj ur kasneje je zakon potrdil tudi predstavniški dom, v katerem imajo demokrati tako ali tako večino. Zakon je rešil ameriški problem izposojevanja denarja vse do leta 2023. Sprejeli so ga le dan pred rokom, ki ga je določila finančna ministrica Janet Yellen.

Združeni arabski emirati so odstopili od nakupa ameriških lovskih letal F-35. Posel, težak približno 20 milijard evrov, je sklenil prejšnji ameriški predsednik Donald Trump. Ameriška stran je nato začela postavljati dodatne pogoje in omejitve tehnologije, ki naj bi jo imela vgrajena letala. Kot so povedali v Washingtonu, si politika ameriške vlade prizadeva za ohranjanje vojaške prednosti Izraela v regiji. Zalivska država bo namesto ameriških kupila francoska vojaška letala. Posel, vreden 15 milijard evrov, je prejšnji teden napovedal francoski predsednik Emmanuel Macron med obiskom Emiratov.  

V Gani se začenja doba novih protikoronskih ukrepov, ki tokrat zadevajo tudi letalske družbe. Po novi zakonodaji bodo morala letalska podjetja, ki v državo pripeljejo necepljene potnike, za vsakega plačati kazen dobrih 3 tisoč evrov. Ista kazen bo veljala za prevoz tistih potnikov, ki pred vkrcanjem na letalo niso izpolnili zahtevane dokumentacije o zdravstvenem stanju. Domačini, ki bodo kršili odloke, bodo napoteni v karanteno, tujcem pa lahko država na letališču zavrne vstop. Ukrepe so sprejeli, ker je po ocenah ganskega ministrstva za zdravje 60 odstotkov vseh novih okužb prišlo z letališča. Gana ima sicer ene izmed najstrožjih ukrepov med državami Zahodne Afrike.

Francoska vojska je zapustila bazo v Timbuktuju v Maliju, ki so jo v imenu boja proti džihadu zasedli pred skoraj devetimi leti. Po začetku umika francoske vojske je v bazi do danes ostalo približno 150 vojakov, ki so predali ceremonialni ključ malijski vojski. Zaradi lokalnega nasprotovanja in dejstva, da več francoskih vojakov pomeni več napadov skupin, povezanih z Al Kaido, bo Francija Maliju, svoji bivši koloniji, pomagala na druge, še neopredeljene načine. 

Danes je začela veljati novela kazenskega zakonika, ki med drugim določa, da bodo pristojni organi grožnje najvišjim državnim predstavnikom in njihovim bližnjim preganjali po uradni dolžnosti in ne več na predlog oškodovanca. Podobne rešitve je koalicija želela dodati že sprejeti noveli zakona o varstvu javnega reda in miru, ki je sprva za nedostojno vedenje do javnih oseb in najvišjih predstavnikov oblasti predvidevala denarne kazni. Predlog je bil kasneje razširjen na kaznovanje nedostojnega vedenja do vseh državljanov, a novela ni prejela dovoljšnje podpore. 

OFF sta pripravili Lucija in vajenka Tia.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.