Težave s špansko krono OFF

Težave s špansko krono OFF

Aktualno-politična novica
17. 3. 2020 - 15.00
 / OFF

Rusko ustavno sodišče je odobrilo zakon, ki predvideva številne spremembe ustave. Zakon bo med drugim omogočil ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da ponovno kandidira. Predsedovanje predsednika bo sicer še vedno omejeno na dva šestletna mandata, a se bo števec odsluženih mandatov za Putina po reformah resetiral nazaj na nič, tako da bi Putin lahko teoretično bival v Kremlju do leta 2036. Ruska duma zakon o ustavnih reformah sprejema že od začetka leta, šele prejšnji torek, en dan pred tretjim in zadnjim branjem, pa je bil med reforme dodan člen o ponovnem številčenju opravljenih mandatov. Putin je zakon podpisal v soboto, zakon pa morajo dokončno potrditi še ruski volivci, ki bodo o spremembah glasovali na referendumu, ki naj bi kljub koronavirusu potekal 22. aprila. Več o ruskih ustavnih reformah lahko izveste v današnjem OFFsajdu, kot vedno ob petih.

Masovni protesti širom Armenije
 / 27. 4. 2018

Nekoliko manj trdno voljo glede referenduma o ustavnih reformah ima armenski premier Nikol Pašinjan, ki je sporočil, da je načrtovani referendum prestavljen na čas po koncu pandemije koronavirusa. Referendum je bil predviden za peti april, na njem pa bi volivci odločali o spremembah, ki bi z ustavnega sodišča razrešile sedem izmed devetih sodnikov, ki so bili imenovani še v času nekdanje vlade. Ta je marca 2018, po dalj časa trajajočih protivladnih protestih, padla, na oblast pa se je zavihtel Pašinjan. 44-letni premier se je v zadnjem letu zapletal v vedno večje spore z ustavnim sodiščem. To je na primer septembra razveljavilo obsodbo nekdanjega predsednika Roberta Kočarjana, ki je bil obtožen nezakonite razglasitve izrednih razmer v času protestov, ki so sledili sporni izvolitvi njegovega izbranega naslednika in Pašinjanovega rivala Serža Sargsjana. Novo izredno stanje, tokrat seveda zaradi pandemije, je bilo razglašeno včeraj.

Izbruh virusa COVID-19 ne prizanaša demokraciji niti v Srbiji. Predčasne splošne volitve, ki so bile predvidene za 26. april, so namreč prestavljene na čas po koncu izrednega stanja, ki ga je predsednik Aleksandar Vučić razglasil v nedeljo. Več opozicijskih stank je sicer že prej napovedalo bojkot volitev, na katerih se je Vučićevi Srbski napredni stranki in njenim zaveznicam nasmihala dodatna utrditev oblasti.

Tik pred odprtjem volišč so bile predstavljene tudi strankarske volitve za demokratskega predsedniškega kandidata v Ohiu, ki bi morale potekati danes. Ostale države tako imenovanega mini super torka, Florida, Arizona in Illinois, bodo volitve kljub nekaterim opozorilom izvedle, na njih pa vodilni kandidat Joe Biden upa, da bo še bolj utrdil svojo kandidaturo.

Volitve, in sicer drugi krog lokalnih volitev, so zaradi izbruha koronavirusa prestavljene tudi v Franciji. To je bil sicer zgolj eden izmed ukrepov, ki ga je v televizijskem nagovoru napovedal francoski predsednik Emmanuel Macron. Macron je povedal, da bo suspendiral vse vladne reforme, med njimi tudi reformo pokojninskega sistema, ki je izzvala velike protivladne proteste in najdaljšo splošno stavko v četrt stoletja. Vlada bo poleg tega podjetjem dala na voljo 300 milijard evrov kreditov, podjetjem pa prav tako začasno ne bo treba plačevati najemnin in položnic za plin in elektriko. Posamezniki takih ugodnosti ne bodo deležni. Francija, tako kot druge evropske države, močno omejuje gibanje in javno življenje.

Poleg tega Francija, tako kot druge evropske države, zapira svoje meje. Ukrepe, ki jih je v televizijskem nagovoru omenil francoski predsednik, bodo na predlog predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen evropski voditelji najverjetneje potrdili danes na videokonferenci. Iz evropske nogometne zveze UEFA so sporočili, da se za eno leto premika moško evropsko nogometno prvenstvo ali krajše EURO, ki bi moralo potekati to poletje.

Znanstvena redakcija sporoča: Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus je pozval države, naj testirajo čim več ljudi, saj le tako lahko zajezijo širjenje koronavirusa. Nova slovenska vlada je ubrala drugačen pristop in je tako rekoč prenehala šteti okužbe. Vsaka država trenutno tako deluje po svojih pravilih, primer dobre prakse na primer ponuja Tajvan. Na otoku so danes potrdili deset novih primerov SARS-CoV-2, kar je največji porast v enem dnevu. Prav tako je vseh deset primerov uvoženih, torej so se okužili v tujini.

Od prvega primera 21. januarja do zdaj je vseh primerov 77 od skoraj 24 milijonov prebivalcev Tajvana. Otok je od celinske Kitajske oddaljen le 180 kilometrov, pri tokratni pandemiji pa vnovčujejo izkušnje iz leta 2003, ko so se že soočili z epidemijo prvega sarsa. Ko je Kitajska 31. decembra poročala o morebitni bolezni, so takoj začeli pregledovati vse potnike in potnice, ki so prišli iz Vuhana, že sredi januarja so vse bolnišnice sumljive primere testirale, potniki iz okuženih regij pa morajo biti v 14-dnevni karanteni. Vlada tudi nadzira distribucijo in ceno kirurških mask. Ob izbruhu prvega, sicer znatno manj nalezljivega sarsa je bil Tajvan tretje najbolj prizadeto ozemlje za celinsko Kitajsko in Hongkongom.

Krajši oddih od koronavirusa. Iraški predsednik Barham Salih je imenoval Adnana al Zurfija za novega iraškega premierja. Ta ima sedaj 30 dni časa, da sestavi vladni kabinet, o katerem bo potem glasoval še parlament. Al Zurfi je nekdanji guverner province Nadžaf, sedaj pa je vodja poslanske skupine stranke Nasr ali Zavezništva zmage, ki jo vodi nekdanji premier Haider al Abadi. na premierskem stolčku pa bo zamenjal Abdela Abdula Mahdija, ki je svoj odstop podal konec lanskega leta, po množičnih protivladnih protestih. Iskanje podpore v parlamentu bo precejšen izziv, saj so stranke močno razdeljene, al Zurfi sam pa bo težko prepričal predvsem tiste stranke, ki nasprotujejo prisotnosti ameriške vojske v Iraku, saj velja za politika, ki je naklonjen Združenim državam Amerike in je svojo kariero začel kot uradnik v administraciji ameriške okupacijske oblasti.

Španski kralj Filip VI. se je odpovedal dediščini očeta in predhodnika kralja Juana Carlosa, poleg tega pa je nekdanjemu kralju odtegnil rento, ki znaša nekaj manj kot 200 tisoč evrov na leto. Filip VI. se s tem hoče distancirati od svojega očeta, ki se je po številnih škandalih osebne narave sedaj zapletel še v finančno preiskavo švicarskih oblasti, ki preiskujejo posle dveh slamnatih podjetij. Dedič obeh je bil sicer sedanji kralj, a je to po besedah španskega dvora izvedel šele pred kratkim. Najbolj sporno je podjetje, registrirano v Panami, na katero naj bi po poročanju britanskih časopisov savdska kraljeva družina nakazala 100 milijonov dolarjev.

Kaj je pravzaprav z današnjo objavo hotel povedati nekdanji obveščevalec in svetovalec za nacionalno varnost?
 / 19. 2. 2020

Direktor Sove Rajko Kozmelj je sporočil, da z današnjim dnem nepreklicno odstopa s položaja. Kot je zapisal v odstopni izjavi, želi dati novi vladi možnost, da imenuje na mesto direktorja Sove osebo, ki bo uživala zaupanje vlade in s tem omogočila nujno potrebno nemoteno sodelovanje med obveščevalno agencijo in vlado. Kozmelja je zmotilo, da je bila Sova izključena iz Sveta za nacionalno varnost, prav tako ga kot direktorja obveščevalne službe ni kontaktiral novi premier Janez Janša ali Žan Mahnič, ki je v njegovem kabinetu pristojen za to področje. 

OFF je ob pomoči Znanstvene redakcije pripravil Gal.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness