V Indiji že drugi dan poteka stavka zaradi novega zakona o delu, sprejetega v začetku januarja, ki je poslabšal položaj delavcev. Proteste, ki se jih je udeležilo okoli 200 milijonov ljudi po celi Indiji, organizira deset osrednjih indijskih združenj sindikatov. Sindikati nasprotujejo spremembam zakona o sindikatih iz lanskega leta, ki naj bi vladi omogočale premoč nad sindikati. Kritizirajo tudi vlado premiera Narendre Modija, ki naj ne bi ščitila pravic delavcev. Protestu so se pridružili zaposleni v izobraževalnem, zdravstvenem, telekomunikacijskem, bančnem, rudarskem in drugih sektorjih. Protestnikom so se pridružili tudi kmetje, ki sicer zaradi svojega slabega položaja protestirajo že več mesecev. V številnih mestih v državi so bile prekinjene storitve javnega prevoza, prav tako pa so bile za 48 ur zaprte številne šole, pisarne in trgovine. Kdo protestira in zakaj, pojasni Bhabani Nayak iz Univerze v Coventryju:

Izjava

Južnokorejsko okrožno sodišče je sprejelo zahtevo o zamrznitvi premoženja japonskega podjetja Nippon Steel & Sumitomo Metal Corporation. Podjetje namreč ni upoštevalo sodbe izpred dveh mesecev, ki mu je naložila plačilo odškodnine štirim tožnikom, ki so bili v času japonske okupacije Korejskega polotoka med letoma 1910 in 1945 prisiljeni delati v tem podjetju. Japonska sodbi Južne Koreje nasprotuje in trdi, da so bila vsa vprašanja odškodnin za zločine, storjene v času japonskega kolonializma, zaprta s sporazumom med obema državama leta 1965. Japonsko zunanje ministrstvo je zaradi odločitve sodišča, da zamrzne premoženje podjetja Nippon, na zagovor poklicalo južnokorejskega veleposlanika.

Kazahstansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo Kitajska vlada približno dvatisočim Kazahom na Kitajskem dovolila, da zapustijo državo. Kitajska vlada je Kazahom v zahodni regiji Šindžang ponudila možnost, da opustijo kitajsko državljanstvo in zaprosijo za kazahstansko. Od septembra lani je kitajska vlada dovolila zapustiti državo približno dvajsetim Kazahom. V Šindžangu kitajske oblasti tam prisotne muslimanske etnične skupine, vključno s Kazahi in Ujguri, zapirajo v tako imenovane preizobraževalne centre. V slednjih je trenutno po podatkih Združenih narodov zaprtih okoli milijon ljudi, uradno pa je razlog za zaprtje deradikalizacija.

Mozambiško generalno tožilstvo je 18 ljudi obtožilo goljufije in zlorabe moči, vključno z nekdanjim finančnim ministrom Manuelom Changom. Obtožbe se nanašajo na slabi 2 milijardi evrov vredna posojila državnim podjetjem, ki so jih prejela med letoma 2013 in 2014. Chang naj bi v zameno za posojila prejel 10,5 milijona evrov, prejšnji teden pa je bil aretiran na letališču v Republiki Južni Afriki zaradi obtožnice, ki jo je proti njemu vložilo ameriško tožilstvo v istem primeru. V Združenih državah Amerike je tožilstvo tožbo vložilo še proti trem bančnikom švicarske banke Credit Suisse, ki so mozambiškim državnim podjetjem odobrila sporna posojila. Mozambiška vlada je leta 2016 priznala, da je pred Mednarodnim denarnim skladom skrivala prej omenjena posojila državnim podjetjem, kar je povzročilo, da so sklad in nekateri drugi donatorji prekinili finančno podporo Mozambiku. Sledila sta hud padec vrednosti mozambiške valute in gospodarska kriza.

V Nemčiji je z delovanjem pričela svetovalnica o ekstremizmu. Prototip projekta emel izvaja Skupnost Turkov v Nemčiji, svetovalnica pa je namenjena predvsem turško in arabsko govorečim staršem, ki so zaskrbljeni, da se njihovi otroci spogledujejo z ekstremizmom. Projekt je delno financiran s strani Evropske unije in nemškega ministrstva za družine. Iz opisa projekta ni jasno, če se lahko v svetovalnico vključijo tudi starši belih neonacistov, ki so se zapletli z drugačnim ekstremizmom.

Italijanski varuh konkurence je večim proizvajalcem avtomobilov in z njimi povezanih bank izrekel finančno kazen v višini 678 milijonov evrov. Med obtoženimi so veliki proizvajalci avtomobilov kot na primer BMW, Fiat-Chrysler, Ford, Toyota, General Motors in drugi. Med njimi in bankami ter trgovinskimi združenji naj bi med letoma 2003 in 2017 veljal kartelni dogovor, po katerem naj bi banke kupcem vozil ponujale kredite, izvajala pa naj bi se tudi izmenjava občutljivih informacij o količinah in cenah vozil. Kartelno dogovarjanje sta prijavila nemški Daimler in njegova italijanska podružnica Mercedes Benz, ki sta v kartelu tudi sodelovala, v zameno za informacije pa sta dobila imuniteto.

Ladji nevladnih organizacij Sea-Watch in Sea-Eye z 49 migranti na krovu bosta po dobrih dveh tednih čakanja lahko pristali na Malti. Dovoljenje za pristanek sledi dogovoru med Malto in osmimi državami Evropske unije o sprejetju 249 migrantov, ki se nahajajo na Malti. Po njem naj bi Nemčija, Francija, Portugalska, Irska, Romunija, Luksemburg, Nizozemska in Italija sprejele 176 migrantov, na Malti pa naj bi jih ostalo 78. 44 migrantov iz Bangladeša, ki v ta dogovor niso vključeni, bodo vrnjeni v to južnoazijsko državo.

Koprsko podjetje Tomos svojim delavcem danes vroča odpovedi pogodb o zaposlitvi. Podjetje je po težavah z dolgovi, nezmožnostjo izpolnjevanja naročil, nekaj časa zamrznjenem transakcijskem računu in drugih težavah od začetka tega leta v stečaju. Svojim delavcem dolguje tri plače in regres. Predlog za začetek stečajnega postopka podjetja so delavci vložili novembra lani, podjetje pa trditvi, da je plačilno nesposobno, ni ugovarjalo. Podjetje, ki je na svojem vrhuncu v 60. In 70. letih zaposlovalo tudi več kot 3500 ljudi, se je s težavami pri poslovanju soočilo v devetdesetih letih. Od leta 1998 je bil Tomos last delniške družbe Hidria, nato pa je leta 2015 večinsko lastništvo prevzelo podjetje MPO Kabel, ki je napovedalo podvojitev oziroma potrojitev proizvodnje. A se smele napovedi več kot očitno niso uresničile.

OFF sta pripravila vajenec Tilen in Lana.