Francoska naftna multinacionalka Total in iranski naftni minister sta podpisala posel, vreden skoraj pet milijard dolarjev. Total bo v razvoj infrastrukture za črpanje plina na delu Južnega Parsa, največjega plinskega polja na svetu, najprej vložil milijardo dolarjev. V naslednjih 20 letih pa bo francoski investitor s 50,1-odstotnim lastništvom v projektu imel vodilno vlogo ob sodelovanju z državnima naftnima podjetjema Kitajske in Irana. Preliminarni dogovor je bil sicer sklenjen že novembra 2016 in s formalizacijo predstavlja prvo investicijo v energetski sektor po jedrskem sporazumu in dvigu evropskih sankcij do Irana. Od leta 1990 in pospešenega razvoja infrastrukture na Južnem Parsu je bil Total eden večjih investitorjev v Iranu. Leta 2012 se je nato Francija priključila sankcijam, med drugim naftnemu embargu, pri čemer je Total bil primoran posel, podoben današnjemu, opustiti. Čez iransko južno morsko mejo pa Katar, ki si s severnim sosedom deli največje svetovno plinsko polje, planira povečanje črpanja zemeljskega plina. Direktor državnega podjetja Katar Petroleum je namreč naznanil 30-odstotno povečanje proizvodnje tega energenta, ki predstavlja glavni strateški vir Katarja, v roku sedmih let.

Alžirski premier Abdelmadjid Tebboune je predstavil načrt, po katerem bo vlada migrantom iz južnejših afriških držav, ki so sedaj tretirani kot ilegalni, dodelila pravico do prebivališča in delovno dovoljenje. Razlog, da bodo vsaj nekateri izmed migrantov, ki naj bi ji bilo do 100.000, lahko legalno opravljali delo v Alžiriji je po besedah premierja pomanjkanje delovne sile v kmetijskem in gradbenem sektorju. Nezaposlenost med mladimi se v Alžiriji sicer giblje okrog 30-ih odstotkov, kar je tudi eden od razlogov za množično spletno kampanjo, ki priseljence obdolžuje kraje služb in širitve virusa HIV. Večina migrantov trenutno delo opravlja izven vsakega zakonskega nadzora.

Notranji ministri Nemčije, Francije in Italije so se v Parizu na sestanku z evropskim komisarjem za migracije Dimitrisom Avramopoulosom dogovorili o smernicah za omejitev migracij v Italijo. Ukrepi med drugim vključujejo večjo podporo libijskim obalnim stražam s skupnim urjenjem in dodatno financiranje ter povečanje nadzora na južni libijski meji. Prav tako spodbujajo pospešeno izvrševanje deportacijskih postopkov in izražajo zavezanost k premestitveni shemi Evropske unije. Najbolj pa izstopa pravilnik ravnanja za nevladne organizacije, ki ga pripravlja italijansko notranje ministrstvo. Italijanske in libijske oblasti namreč nevladne organizacije obtožujejo spodbujanja migracij. Vsebina pravilnika je za zdaj uradno sicer skrivnost, a italijanski časnik Il Sole 24 ore razkriva, da želi italijanska vlada s pravilnikom prepovedati vstop plovil nevladnih organizacij v teritorialne vode Libije. V Italijo, ki je po zaprtju balkanske begunske poti glavna vstopna točka, je sicer letos prispelo več kot 83.000 beguncev, kar je približno petina več kot v istem obdobju lani.

Prek Alp v Avstrijo po poti, na kateri begunci niso dobrodošli. Avstrijski obrambni minister Hans Peter Doskozil je v pogovoru z novinarjem Kronen Zeitunga napovedal možno zastraženje meje z Italijo. Po njegovih besedah je 750 vojakov v pripravljenosti, da zasedejo položaje na mejnem prehodu Brenner, kar bi bilo nujno, če se prihod beguncev v Italijo ne zmanjša. Avstrijsko obrambno ministrstvo je prejšnji teden na Tirolsko že poslalo težko vojaško opremo in štiri oklepna vozila za zaprtje cest.

Generalni pravobranilec Sodišča Evropske unije Maciej Szpunar v mnenju ugotavlja, da je Uber običajno prevozniško podjetje, kar pomeni, da njegovo delovanje države članice lahko regulirajo ali prepovejo. Pravno mnenje je Spuznar spisal po tem, ko se je Uber pritožil na ukrepe Francije, ki je njegovo delovanje prepovedala. Mnenje generalnega pravobralnilca za sodišče sicer ni zavezujoče, a ga to ponavadi upošteva. To pomeni, da bodo nacionalne države najverjetneje lahko brez ovir s strani Evropske komisije za Uber uvajale lastno zakonodajo. Uber sicer v nasprotju s Spuznarjem trdi, da ponuja zgolj digitalne storitve, in ne prevozniške dejavnosti, kar bi pomenilo, da bi bile države članice Evropski komisiji v okviru skupnega digitalnega trga dolžne vnaprej sporočiti reguliranje Uberjevega poslovanja.

Na filipinskem otoku Mindanao pa bo izredno stanje trajalo še vsaj tri tedne. Vrhovno sodišče je namreč zavrnilo pobudo opozicije, ki je vložila zahtevo za presojo dejstvene osnove za razglasitev izrednih razmer. Opozicija namreč trdi, da trenutne razmere na otoku Mindanao niso dovoljšnja podlaga za razglasitev izrednega stanja s strani predsednika Rodriga Duterteja. Spomnimo, da sta pred dobrim mesecem islamistični skupini Maute in Abu Sajaf prevzeli nadzor nad deli mesta Marawi na otoku Mindanao, od takrat pa trajajo boji s filipinsko vojsko. V bojih je do sedaj po uradnih podatkih umrlo približno 460 ljudi, skoraj 400.000 pa naj bi jih bilo prisiljenih zapustiti domove. Pred razglasitvijo odločitve vrhovnega sodišča je Duterte sicer napovedoval, da odločitve ni dolžan upoštevati, kritikom izrednih razmer pa grozil z zaporom. Groženj mu z ugodno sodbo vendarle ne bo potrebno uresničiti, o podaljšanju izrednih razmer pa bo konec meseca moral glasovati kongres.

Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc je začel postopek razrešitve direktorice Televizije Slovenija Ljerke Bizilj. Glavna očitka se nanašata na nezadostno ukrepanje pri morebitni kršitvi poklicnih meril v Tednikovem prispevku o Marku Perkoviću Thompsonu in kazen inšpektorata za delo v primeru nezaposlitve honorarne delavke TV Slovenija. Tednikov prispevek je bil osnovan na intervjuju s Thompsonom, ki je med drugim razlagal, da geslo “Za dom spremni” ni ustaško, temveč domoljubno. Varuhinja gledalčevih pravih Ilinka Todorovski je ugotovila, da je prispevek kršil več načel novinarske etike RTV Slovenija. Med drugim varuhinja navaja, da tematika ni bila vsestransko osvetljena, saj sta tako intervjuvanec kot avtor zamolčala eksplicitno sovražen govor in nacionalno nestrpnost v Thompsonovih besedilih ter vsebino ideologije, ki se veže na pozdrav “Za dom spremni”. Avtor v prispevek ni vključeval vseh poglavitnih dejstev, intervjuvanca ni zadovoljivo soočil s kritikami in tudi ni vpletel drugih mnenj, še ugotavlja varuhinja.Direktorica Televizije Slovenija Ljerka Bizilj je sicer sprejela odstop urednika Tednika in avtorja omenjenega prispevka Igorja Pirkoviča. Ni pa ukrepala glede odgovorne urednice Jadranke Rebernik, ki je po zakonu odgovorna za spoštovanje poklicnih načel in objavljene informacije. Ker Bizilj Kaduncu ni predlagala razrešitve odgovorne urednice, je ta presodil, da tako dejanje daje napačen zgled novinarjem z zgolj lahkotnim sankcioniranjem novinarja. Igor Pirkovič je bil premeščen na drugo delovno mesto znotraj informativnega programa.