Po skoraj treh tednih obleganja s strani izraelske okupatorske vojske zaradi pomanjkanja goriva in medicinskih zalog prenehala delovati Al Avda, še zadnja delujoča bolnišnica na severu Gaze. Izraelske letalske sile so zbombardirale tudi mesto Bint Jbeil na jugu Libanona, kjer se domnevno nahajajo vojaške zgradbe skupine Hezbolah.

Nemška fregata Hessen je sestrelila dve hutijski brezpilotni letali v Rdečem morju. Gre za prvo akcijo nemške mornarice v sklopu evropske operacije, katere deklarativni namen je zaščita svobodne trgovine. V operaciji poleg Nemčije sodeluje še sedemnajst držav Evropske unije, med drugimi Belgija, Francija in Italija. Nemški Bundestag je konec minulega tedna pooblastil vojsko za sodelovanje v misiji, ki je, kakor zagotavljajo, izključno obrambne narave. V njej lahko sodeluje do 700 nemških vojakov. Ameriška in britanska vojska v sklopu svoje misije tudi bombardirata Jemen. Gverilska vlada Ansar Alaha oziroma Hutijev v podporo Palestincem napada ladje, povezane z Izraelom. 

Kitajski parlament je sprejel spremembe zakona o varovanju državnih skrivnosti in razširil opredelitev občutljivih informacij. Po novem bodo kot take obravnavane tudi informacije državnih organov, ki sicer niso državne skrivnosti, vendar bi lahko njihovo razkritje javnosti ustvarilo neželene učinke. Med državne skrivnosti sodijo odločevalski procesi komunistične stranke in vlade ter vojaške in diplomatske dejavnosti, poleg tega pa nekatera področja tehnološkega razvoja. 

Novozelandska konservativna vlada je v parlament vložila zakon o ukinitvi Maorske zdravstvene agencije. Leta 2022 je agencijo ustanovila prejšnja, laburistična vlada z namenom zagotovitve boljšega dostopa staroselskih Maorov, ki jih zdravstvo sistemsko zapostavlja, do zdravstvene oskrbe. Opozicijski poslanci in organizacije za pravice Maorov opozarjajo, da bo ukinitev poslabšala zdravstveno stanje Maorov. Minister za zdravje Shane Reti trdi, da je namen spremembe zmanjšanje zdravstvene birokracije in vzpostavitev sistema, ki bo temeljil na potrebah pacientov. Usluge, ki jih nudi Maorska zdravstvena agencija, bo prevzel javni zdravstveni sistem. Ukrepi vlade, ki je oblast prevzela novembra, temeljijo na neoliberalnih dogmah izboljšanja položaja srednjega razreda in zmanjšanja državnih dolgov.

Čadska vlada je za napad na poslopje obveščevalne službe v prestolnici N’Djamena obtožila opozicijsko Socialistično stranko brez meja, ki jo vodi Yaya Dillo. Pred napadom so oblasti aretirale člana socialistične stranke in ga obtožile poskusa atentata predsednika vrhovnega sodišča. Dillo, nasprotnik tranzicijskega predsednika, svojega bratranca Mahamata Debyja, trdi, da je bil poskus atentata nastavljen in uprizorjen. Dan pred napadom in pogromom nad socialistično stranko je državna volilna komisija razglasila datum predsedniških volitev, ki bodo maja. Deby mlajši, vojaški general, je leta 2021 z državnim udarom nasledil očeta Idrissa Debyja, ki je po štirih desetletjih vladavine umrl v bojih z uporniki na severu države. Deby mlajši je razpustil parlament in suspendiral ustavo, konec minulega leta pa dosegel referendumsko potrditev nove. Namen prihodnjih volitev je vojaško vladavino Debyja spremeniti v civilno, a kandidirati je nameral tudi Dillo.

Vojaška hunta v Gvineji je potrdila Mamadouja Ouryja Baha za novega predsednika vlade. Nasledil bo Bernarda Goumoua, ki ga je hunta pred tem odstavila. Bah je bil v preteklosti že minister v vladi narodne enotnosti leta 2007, leta 2011 pa je šel v izgnanstvo zaradi obtožb o poskusu atentata na takratnega predsednika Alpho Condéja, ki ga je pozneje pomilostil. Bahova nova vlada se bo morala spopasti s splošno stavko, ki se je začela predvčerajšnjim zaradi razpustitve prejšnje vlade. Stavkajoči delavci zahtevajo znižanje rastočih cen hrane in izpustitev političnih zapornikov, med drugimi novinarjev. Zahtevajo tudi ukinitev medijske cenzure, ki je v veljavi od začetka vojaške vladavine predsednika Mamadyja Doumbouje. Ta je sicer obljubil volitve pred koncem leta 2024. Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav, znana kot Ecowas, je medtem odpravila sankcije proti Gvineji. Po navedbah skupnosti je bil namen sankcij prisiliti vojaške hunte v zahodni Afrike k sestopu z oblasti. Sankcije so uvedli tudi proti Maliju in Nigru. V Ecowasu so zdaj spoznali, da strategija sankcij ni bila uspešna, zato bodo morali najti nov način za zagotovitev ustavnega reda v državah članicah.

Na Jadran. Občinsko sodišče v Crikvenici je podalo sodbo v zadevi Emila Tedeschija, sina predsednika Atlantic Groupe. Tedeschi mlajši se je pred vkrcanjem na trajekt leta 2022 predstavljal kot član varnostne službe predsednika vlade Andreja Plenkovića. Zamujal je na trajekt, zato je poklical na 112 in zadržal trajekt. Ko se je vkrcal, je posadka ugotovila, da se je Tedeschi lažno predstavljal za člana varnostne službe, in o tem obvestila policijo. Na Malem Lošinju ga je policija izprašala in Tedeschi je priznal, da se je predstavil kot član varnostnih služb, a trdil, da ni specificiral, koga naj bi varoval. Tedeschi bo moral plačati kazen v višini 100 evrov.

Svet Radiotelevizije Slovenija odloča o imenovanju Tine Gruden Marucelj za članico uprave. Po odstopu Simona Karduma v decembru jo je predlagal predsednik uprave Zvezdan Martič. Gruden Marucelj je trenutno vodja kadrovske službe. Na seji svet obravnava tudi letno poročilo za leto 2023 in predlog novega statuta zavoda. Letno poročilo navaja, da je RTV lansko leto imel sedem milijonov evrov izgube. Če bi prispevek RTV uskladili z inflacijo, bi se prihodki zavoda letno povečali za okoli 29 milijonov evrov, pravijo v upravi. Predlog statuta predvideva tudi ukinitev informativnega programa na drugem programu televizije, ki je bil projekt prejšnje uprave za zagotovitev kadra zdaj ukinjeni oddaji Panorama. 

Agencija za varstvo konkurence je odločila, da o Mercatorjevem prevzemu trgovske verige Engrotuš ne bo odločala. Kot zadnji korak v prevzemu mora Mercator dobiti dovoljenje varuha trga, torej agencije za varstvo konkurence ali Evropske komisije. Mercator je prevzem Engrotuša agenciji priglasil oktobra. Zdaj mora o prevzemu odločati Evropska komisija, ki pa lahko analizo tržnih deležev na slovenskem trgu maloprodajne prehrane spet naloži slovenski agenciji. Lani sta se za prevzem Engrotuša javila nemški Rewe in Mercator, ki je v lasti naslednice bankrotiranega Agrokorja, hrvaške Fortenove. Mercator je ponudil okoli 30 milijonov evrov. A pred prevzemom mora dobiti potrdilo, da prevzem ne bo omejil konkurence na maloprodajnem trgu.

Ministrstvo za delo je razpisalo tekmovanje za priznanja dobra praksa na delovnem mestu. Na tekmovanje se lahko prijavijo podjetja, ustanove, zavodi, ponudniki usposabljanja, izobraževalne organizacije, sindikati, delodajalska in panožna združenja, nevladne organizacije, spletne platforme, skupine platformnih delavcev in mnogi drugi, ne glede na gospodarsko dejavnost in velikost, torej praktično kdorkoli. Ministrstvo išče učinkovite in inovativne prakse preprečevanja tveganj za zdravje in varnost pri delu, vsebovati pa morajo digitalne tehnologije. Pravzaprav gre za evropsko kampanjo Zdravo delovno okolje 2023 do 2025: Varno in zdravo delo v digitalni dobi. Kampanja se osredotoča na platformno in hibridno delo, avtomatizacijo dela, delo na daljavo ter upravljanje zaposlenih s pomočjo umetne inteligence. V kampanjo so vključena ministrstva za delo članic Evropske unije in razna podjetja, na primer OMV, IBM, Pirelli in Toyota. Ministrstvo bo sestavilo tričlansko žirijo, ki bo na podlagi večine glasov izbrala tri najboljše primere dobre prakse, priznanja pa bo podelilo konec leta v Narodni galeriji. Nacionalni zmagovalci bodo uvrščeni na evropsko tekmovanje. Ministrstvo jim bo ponudilo možnost snemanja kratkega filma, v katerem bodo predstavili svojo dobro prakso. To bodo lahko predstavili tudi na mnogih dogodkih, na katere bodo kot zmagovalci povabljeni.

OFF sta pripravila vajenec Rok in Pia Zala.

Vir slike: Wikimedia Commons