Štekaš spremembe Zakona o delovnih razmerjih?
Vlada je prejšnji teden sprejela novelo Zakona o delovnih razmerjih. Novela implementira tri direktive Evropske unije o dopustu zaradi oskrbe družinskega člana, predvidljivih delovnih pogojih in subsidiarni zaščiti. Poleg tega novela uvaja zaščito sindikalnih zaupnikov, kar zahtevajo sindikalisti, proti pa so predstavniki delodajalcev. Novelo zakona bo parlament obravnaval po nujnem postopku, saj mora Slovenija evropske direktive prenesti do sredine novembra. Tokrat v Štekerju skušamo poštekati, v kolikšni meri novela zakona razširja delavske pravice, kakor zatrjujejo na ministrstvu za delo in v sindikatih.
Reforma, ki jo predvideva novela zakona, bo zaradi obsega sprememb in nestrinjanj med delodajalskimi organizacijami in sindikati potekala v dveh krogih. V prvem krogu bodo sprejete direktive Evropske unije in nekaj kompromisov, na katere so pristali sindikati. V drugem krogu se bo minister za delo Luka Mesec skušal znova usesti za mizo s sindikalisti in zagovorniki delodajalcev, ki so iz Ekonomsko-socialnega sveta izstopili junija z namenom pritiska na Mesca in vlado pri pogajanjih o spremembi zakona o delovnih razmerjih. Več o razlogih za dva kroga reform in kaj vsak vključuje, pove minister za delo Luka Mesec.
Evropska direktiva od Slovenije zahteva uzakonitev možnosti petih delovnih dni dopusta na leto v primeru, da delavec skrbi za bolnega družinskega člana. Delavec bo moral po noveli o odsotnosti delodajalca obvestiti pred začetkom odsotnosti, razen v primeru, ko gre za objektivne okoliščine, v katerih tega delodajalcu ni uspel sporočiti. V Franciji je takšen dopust plačan, v Nemčiji delavci zanj dobijo nadomestilo v višini 60 odstotkov plače. Predlog novele zakona, ki ga je potrdila vlada, pa predvideva, da bo ta dopust pri nas neplačan. Zakaj, pojasni Mesec.
Stališče sindikatov o neplačanem dopustu predstavi Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije.
Četrti člen odstavka, ki določa pogoje petdnevnega oskrbovalskega dopusta, pravi, da bo delavec ob koriščenju dopusta moral delodajalcu predložiti izjavo, v kateri mora navesti razloge za upravičenost do odsotnosti. To pomeni, da bo moral navesti, kdo je oskrbovanec in zakaj ta potrebuje nego, k temu pa priložiti dokazila, ki podpirajo njegovo izjavo. Mesec je povedal, da je ta člen vključen v novelo, ker je delodajalce skrbelo, da bi to pomenilo le pet dni več dopusta, zato so zahtevali vstopne pogoje, ob katerih se dopust lahko koristi. O legitimnosti zahtev delodajalcev in predajanja osebnih podatkov družinskih članov delavcev delodajalcem več pove Štrukelj.
Po drugem ukrepu, ki ga novela prenaša iz evropske direktive, bo lahko delavec enkrat na leto delodajalcu predlagal sklenitev nove zaposlitvene pogodbe z boljšimi delovnimi pogoji, kar bo moral delodajalec sprejeti ali zavrniti. O delovanju tega ukrepa v praksi spregovori Štrukelj.
Zakaj bi delodajalec hotel sprejeti pogodbo, ki mu jo predlaga delavec, smo vprašali tudi ministra.
Po zgledu drugih evropskih držav novela predvideva uzakonitev pravice do odklopa. To pomeni, da delodajalec delavca izven delovnega časa ne sme motiti s telefonskimi klici, elektronskimi sporočili in podobnim. Delodajalec je torej zavezan k temu, da delavcu ne krši pravice do počitka. A v noveli ni opredeljeno, kako naj bi to delovalo v praksi. V noveli piše zgolj, da mora v ta namen delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe in da se ti določijo s kolektivno pogodbo. Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov predstaviti svetu delavcev ali delavskemu zaupniku. Ta v roku osmih dni poda mnenje, delodajalec pa ga mora obravnavati in ga upoštevati ali zavrniti. Zakaj je taka ohlapnost problematična, pove Štrukelj.
Novela uvaja še možnost, da delavec, ki je žrtev nasilja v družini, zaprosi za pet dni plačane odsotnosti in krajši delovni čas. Če v obdobju petih dni ali v obdobju, za katerega velja pogodba za skrajšani delovni čas, delavec sam ne ureja zaščite in pravnih postopkov ali ne odpravlja posledic nasilja v družini, mu je onemogočeno koriščenje te pravice za obdobje dveh let. O utemeljenosti prošnje delavca o koriščenju plačane odsotnosti ali sklenitvi pogodbe za krajši delovni čas odloča delodajalec. Povrh tega bo moral delavec po noveli zakona o lastni odsotnosti obvestiti delodajalca tri dni, preden jo bo lahko koristil. Moral bo predložiti še poročilo centra za socialno delo o oceni ogroženosti zaradi nasilja v družini, dokazilo o podani prijavi na policijo in dokazilo, da se je z vso to papirologijo zares ukvarjal.
Do največjih polemik na pogajanjih je prihajalo zaradi večje zaščite sindikalnih zaupnikov. Dosedanja praksa kaže vzorec, ki gre tako: delodajalec odpusti sindikalista, ki organizira sindikat oziroma sindikalnega zaupnika. Ta vloži tožbo proti delodajalcu na sodišče in po večletnem sodnem postopku sodišče odloči, da je delavec bil odpuščen neupravičeno. V tem času obstaja možnost, da je delodajalec že uspel razbiti sindikat. Novela zakona pa uvaja možnost zadržanja odpustitve sindikalnega zaupnika do odločitve sodišča na prvi stopnji oziroma za največ pol leta. V tem obdobju je delavec zaposlen ali pa v primeru odločitve delodajalca o prepovedi dela prejema nadomestilo plače v višini 80 odstotkov. Delodajalske organizacije so najbolj nasprotovale prav zaščiti sindikalnih zaupnikov. Ali je predlog, kot je zapisan v noveli, sprejemljiv za sindikate, odgovarja Štrukelj.
Med ostale predloge v noveli spada še subsidiarna odgovornost naročnika gradbenih del, v okviru katere lahko delavci plačo, če je niso prejeli, zahtevajo tudi od naročnika gradbenih del, ne samo od njihovega neposrednega delodajalca. Novela predlaga še možnost izpodbijanja pisnega opozorila pred odpustitvijo in spreminja pogoje agencijskega dela. Agencijski delavci delajo pri več delodajalcih, v vmesnem času pa so na čakanju. Po veljavni ureditvi bi morali med čakanjem dobivati 70 odstotkov minimalne plače. Po noveli bodo namesto tega morali med čakanjem dobiti 80 odstotkov plače, ki bi jo prejemali, če bi delali.
Taki so torej rezultati, ki so jih sindikalisti in minister Mesec uspeli izpogajati od delodajalcev. Pogajanja so na Ekonomsko-socialnem svetu začeli lanskega decembra. Zahteve delodajalcev in sindikatov so bile tako različne, da jih ministrstvo za delo ni uspelo uskladiti, zato je junija osnutek novele v javno obravnavo poslalo neusklajenega. Delodajalci so junija protestno izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta, ker se niso strinjali s predvidenimi ukrepi. Kako vidi njihove razloge za izstop iz sveta, pojasni Mesec.
A kljub temu, da so delodajalci izstopili iz sveta, so ostali v pogajanjih glede novele zakona o delovnih razmerjih. Več o njihovem izstopu in vlogi vlade pri pogajanjih pove Štrukelj.
Minister nam je povedal, da so delodajalci želeli doseči, da se malica ne bi štela v delovni čas. Predrugačili bi tudi način plačevanja potnih stroškov in kdaj delavec dobi regres, kdaj pa ga ne, spreminjali pa bi tudi pogoje odpuščanja. Za pojasnila smo skušali dobiti delodajalske organizacije, denimo gospodarsko zbornico, obrtno-podjetniško zbornico in združenje delodajalcev, a nam to do zaključka redakcije ni uspelo. Predlogov ukrepov delodajalcev v noveli ni. Minister razloži, kaj je izostalo iz predloga novele zaradi delodajalcev in pod katerimi pogoji so se pripravljeni vrniti v Ekonomsko-socialni svet.
Med predloge, ki naj bi prvotno bili vključeni v novelo, a jih na pobudo delodajalcev v nujni noveli ni, spadajo ureditev zastaranja terjatev za prekarne delavce, obvezen 48-urni počitek, seznanitev delavca z vsebino kolektivne pogodbe, možnost 30-urnega polnega delovnega časa, ki je zapisana tudi v koalicijski pogodbi, in izenačitev položaja rejniških družin. Minister pravi, da bodo s socialnimi partnerji to obravnavali v drugem krogu pogajanj.
Nujna novela, ki jo bo jutri prvič obravnaval parlamentarni odbor za delo, razširja delavske pravice, a je vsaka razširitev kompromis med zahtevami sindikatov in delodajalcev. O spremembah Zakona o delovnih razmerjih in okoliščinah pogajanj za konec spregovori Štrukelj.
Vir slike: kolaž
Dodaj komentar
Komentiraj