Truss OFF

Aktualno-politična novica
5. 9. 2022 - 15.00
 / OFF

Volivci v Čilu so na referendumu zavrnili predlog nove ustave, ki bi nadomestila dokument, napisan v 80-ih letih prejšnjega stoletja pod vojaško diktaturo predsednika Augusta Pinocheta. Leta 2020 so Čilenci na takratnem referendumu, ki je sledil dolgotrajnim množičnim protestom proti veliki ekonomski neenakosti, z veliko večino zahtevali oblikovanje nove, bolj progresivne ustavne listine. Nova ustava naj bi deklarativno odpravljala problem močno privatiziranega javnega sektorja in zagotovila nekatere temeljne socialne pravice, predvsem staroselskemu prebivalstvu. Vendar je kar 62 odstotkov udeležencev referenduma tako ustavo zavrnilo. Zavrnjena ustava s 388 členi vključuje zahtevo po enakosti med spoloma v javnih institucijah, prepoznava pravico do samoodločbe staroselskega prebivalstva, pomembno mesto imata tudi okoljska varnost in zaščita naravnih virov. Med drugim bi uzakonila pravico do splava, ki je v Čilu zdaj mogoč samo v omejenih okoliščinah, na primer ko je ogroženo življenje matere ali v primeru posilstva. Nasprotniki reform so kritizirali dolžino predlagane ustave, jasnost njenih določb, predvsem pa jih je zmotila predvidena ustanovitev avtonomnih območij, na katerih živijo čilenski staroselci. Predsednik države Gabriel Borić, ki se je zavzemal za sprejem nove ustave, je napovedal, da se bo pisanje ustave nadaljevalo v sodelovanju s kongresom in civilno družbo. 

Vrhovno sodišče v Keniji je soglasno potrdilo rezultate avgustovskih predsedniških volitev, na katerih je zmagal dosedanji podpredsednik države William Ruto. Preden so bili v sredini avgusta objavljeni rezultati volitev, so iz volilne komisije zaradi nesoglasij odstopili štirje od sedmih članov, a so nato spor zgladili. Sodišče je ugotovilo, da pritožniki niso uspeli dokazati, da bi bile volitve ogrožene. Na vrhovno sodišče je bilo naslovljenih več pritožb zaradi rezultata volitev, med drugim se je pritožil tudi poraženec volitev Raila Odinga. William Ruto bo kot novi predsednik uradno zaprisegel naslednji torek.

Liz Truss, dosedanjo zunanjo ministrico Združenega kraljestva, so člani konservativne stranke izvolili za novo vodjo torijcev. Tako bo postala tudi nova premierka. Z Liz Truss se je za mesto naslednika Borisa Johnsona, ki mu je njegova stranka v začetku poletja izrekla nezaupnico, spopadel Rishi Sunak, nekdanji minister za finance. Sunak je prejel dobrih 60 tisoč glasov, Liz Truss pa več kot 81 tisoč glasov članov stranke. Glavni izziv nove premierke bo spopad z energijsko krizo. Zaenkrat je videti, da bo Truss pri soočanju z visokimi položnicami za energijo ubrala thatcherjanski pristop, kar pomeni, da Britanci ne bi smeli pričakovati omembe vredne državne pomoči. V kampanji je obljubljala predvsem znižanje davkov.

Združene države Amerike bodo Tajvanu prodale za več kot milijardo evrov orožja. Administracija predsednika Joeja Bidna je prodajo opisala kot nujno za samoobrambo Tajvana. V paketu so med drugim protiladijske in protiletalske rakete ter nov radarski sistem za zaznavanje letov. Ob najavi orožarskega dogovora so ZDA pozvale Kitajsko, naj preneha z vojaškimi, ekonomskimi in diplomatskimi pritiski na Tajvan ter se zavzame za dialog. V Pekingu, ki zastopa stališče, da je Tajvan del Kitajske, so že napovedali protiukrepe novi pošiljki orožja. Odnosi med ZDA in Pekingom so se dodatno zaostrili avgusta, ko je Tajvan obiskala Nancy Pelosi, predsednica ameriškega kongresa.

Konflikt med Kitajsko in ZDA se je danes še dodatno poglobil, ko je kitajski nacionalni center za odziv na računalniške viruse objavil poročilo, v katerem ameriško Nacionalno varnostno agencijo obtožuje več tisoč kibernetskih napadov na Kitajsko v zadnjih letih. Poročilo je izpostavilo napada na tehnično univerzo v mestu Šian, ki jo financira kitajsko ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo in ki se ukvarja predvsem z aeronavtiko in vesoljsko tehnologijo. Nacionalna varnostna agencija v ZDA se na obtožbe še ni odzvala. 

Združene države so svoje storitve ponudile tudi Pakistanu, kamor bo ameriško ministrstvo za obrambo poslalo ekipo, ki naj bi pomagala pri spopadanju z močnimi poplavami v državi. V Pakistanu je zaradi poplav od junija umrlo že več kot tisoč ljudi, več tisoč jih je ranjenih. 

V Kabulu, glavnemu mestu Afganistana, se je v bližini ruskega veleposlaništva razstrelil samomorilski napadalec in ubil dva zaposlena na veleposlaništvu, več drugih je bilo ranjenih. Skupno naj bi umrlo osem ljudi. Do zdaj še nihče ni sprejel odgovornosti za napad. To je prvi tovrstni napad, odkar so Talibani na začetku letošnjega leta prevzeli oblast.

Vrednost evra je ponovno padla, dosegla je nov najnižji rekord v dvajsetih letih: evro je zdaj vreden manj kot ameriški dolar. Tokrat je evro padel, ker Rusija v nasprotju z napovedmi v soboto ni ponovno odprla plinovoda Severni tok, ki dostavlja zemeljski plin v Nemčijo. Rusija je kot razlog za nadaljnje zaprtje navedla vzdrževalna dela, saj je prišlo do uhajanja olja v eni izmed ključnih turbin. Nižja vrednost evra v razmerju do dolarja je sicer predvsem odraz zviševanja ključnih obrestnih mer na dolar v ameriški centralni banki. Zaradi močnejšega dolarja se kapital z vsega sveta steka nazaj v Združene države Amerike.

Nemška vlada je prišla do soglasja in gospodinjstvom zaradi visoke inflacije ter energijske krize napovedala pomoč v višini 65 milijard evrov. To bo tretji paket pomoči, ki vključuje nadaljevanje ukrepov za cenejši javni transport in davčne olajšave za podjetja, ki porabijo veliko električne energije. Vlada bo za osnovno porabo energije uvedla nižje cene, tako da bodo potrošniki višjo ceno plačali šele, ko bodo presegli za zdaj še nedoločen znesek. Upokojenci in študentje bodo za pomoč pri stroških energije dobili nakazilo v višini 300 oziroma 200 evrov, povečalo se bo nadomestilo tistim, ki so nezmožni za delo, prav tako se bo zvišal mesečni znesek za vsakega otroka. Enkraten dodatek, in sicer 300 evrov, bodo dobili tudi zaposleni. Država bo sredstva za financiranje ukrepov dobila tudi od obdavčitve nekaterih proizvajalcev energije, ki so beležili presežni dobiček. 

Veliki dobrodušnik ter oh in sploh slovenski podjetnik Ivo Boscarol je na dražbi za 6,4 milijona evrov kupil stavbo Koloseja v ljubljanskem nakupovalnem središču BTC. Stavba z več kot 14 tisoč kvadratnimi metri je bila naprodaj po stečaju podjetja Kolosej kinematografi, ki ga je vodil Sergej Racman. Poleg podjetja Boscarol sta varščino vplačala še dva upnika, družba Lendava investicije, ki je glavna upnica Koloseja, in družba BTC, ki je imela predkupno pravico, a je ni uveljavila. Zapleti zaradi stečaja podjetja Sergeja Racmana, ki mu je tožilstvo očitalo oškodovanje upnikov s prodajo Koloseja, so trajali več let. 

Z današnjim dnem se začenja zbiranje podpisov za kandidature na lokalnih volitvah, ki bodo 20. novembra. Volivci lahko na upravnih enotah overijo podpise podpore kandidatom in kandidatnim listam. Politične stranke svoje kandidate določijo na tajnem glasovanju, nestrankarski kandidati pa morajo za nastop na volitvah zbrati zadostno število podpisov.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness