Združene države so bile priča novemu strelskemu pohodu, ki se je odvil v vojašnici Fort Hood v Texasu in je terjal 4 življenja ter 16 ranjenih, je sporočil poveljnik oporišča, general Mark Milley. Med mrtvimi naj bi bil tudi sam napadalec, ki naj bi storil samomor, medtem ko so ga pripadniki vojaške policije poskušali aretirati. Milley še ni razkril indentitete napadalca, ker želijo oblasti predhodno obvestiti njegove svojce, ampak je znano, da naj bi služil 4 mesece v Iraku leta 2011, kar mu je povzročilo težave z anksioznostjo in depresijo.

Vojaška baza Fort Food je že bila prizorišče podobnega incidenta leta 2009, ko je vojaški psihiater Nidal Hasan ubil 13 in ranil 32 ljudi.

Nasilna smrt je žela tudi drugod. V Afganistanu, kjer se je talibanski samomorilski napadalec, preoblečen v policijsko uniformo, razstrelil pred poslopjem ministrstva za notranje zadeve v Kabulu in povzročil smrt vsaj 6 policistov. V Jemnu, kjer so oboroženi islamisti napadli poveljništvo vojske v južni pokrajini Tawahi, v mestu Aden. Pri napadu so uporabili raketomete in avtomobil-bombo. Jemenske varnostne sile, ki so sicer odbile napad na pokrajinsko vojaško poveljništvo, so utrpele vsaj 6 mrtvih pripadnikov. V Egiptu je teroristična skupina, znana pod nazivom Vojščaki Egipta, prevzela odgovornost za vrsto eksplozij v okolici poslopja Univerze v Kairu, kar je povzročilo smrt visokega policijskega funkcionarja in 7 ranjenih.

Medtem ko Rusija ne kaže nikakršne namere, da bi umaknila 40.000 vojakov, ki so nameščeni v neposredni bližini ukrajinske meje, vsaj če gre verjeti poveljniku NATO sil v Evropi, generalu Philipu Breedlovu, se v senci velikih geopolitičnih iger stopnjuje spor glede zgodovinsko-kulturne dediščine krimskega polotoka. Kijev se ne namerava odpovedati bogati dediščini, ki obsega vse od kanove palače v Bahičisarju iz 16. stoletja do carske palače Velebna, kjer se je odvila jaltska konferenca leta 1945. Ukrajinski minister za kulturo, Jevgen Niščuk, je napovedal, da bo Ukrajina uporabila vsa sredstva mednarodnega prava, da bi uveljavila svoje lastništvo nad krimsko kulturno dediščino. Medtem pa ruska oblast na polotoku ostaja dejstvo, čemur se prilagajajo kulturni delavci in večinoma pozdravljajo priključitev Krima Ruski federaciji ter pričakujejo, da bo Moskva izpolnila svoje obljube in znatno povečala financiranje kulturnih ustanov.

Nadaljujemo v Libanonu, ki kleca pod bremenom vzdrževanja sirskih beguncev. Oborožen konflikt v Siriji je v beg pognal več kot desetino prebivalstva oziroma 2.500.000 ljudi. Visoki komisar Združenih narodov za begunce, Antonio Guterres, opozarja, da je v Libanonu nastanjenih že milijon beguncev, kar predstavlja veliko breme za to državo in apeliral k mednarodni pomoči libanonskim oblastem. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce sicer v Libanonu registrira 2.500 novih beguncev dnevno.

Združeni narodi obenem opozarjajo na hudo lakoto v Južnem Sudanu, ki jo povzroča izbruh oboroženega konflikta. V sto dneh trajanja spopadov je bilo iz svojih domov pregnanih milijon ljudi, medtem ko je 3.700.000 ljudi izpostavljenih lakoti. V kolikor se situacija ne bo izboljšala in vladne sile ne bodo prenehale ovirati dostavljanje človekoljubne pomoči, bi lahko lakoto v kratkem trpelo celo 7.000.000 ljudi, opozarja Etharin Cousin s Svetovnega programa za hrano Združenih narodov.

Če se ne bo nič zalomilo, se Afganistanu obeta prva demokratična predaja oblasti v zgodovini. Prihajajoče predsedniške volitve bodo končale 13-letno vladavino Hamida Karzaja. Na njih največ možnosti za zmago pripisujejo Abdullahu Abdullahu, ki je bil nekoč zunanji minister severnega zavezništva. Abdullah se še vedno spominja volitev iz leta 2009, ki jih je izgubil proti Karzaju in so jih zaznamovale obširne volilne poneverbe ter napoveduje, da bodo Afganistanci budno spremljali tokratno volilno dogajanje. Abdullah se nadeja širše podpore v multietični afganistanski družbi predvsem na račun svojega porekla, saj je pol Paštun in pol Tadžik.

V Bahrajnu si večina ljudi že več kot 3 leta prizadeva za vsaj kanček demokracije. Vsi debatni krožki, s katerimi tako imenovani Zahod izkazuje iskreno podporo prodemokratični vstaji v Bahrajnu, ki se je začela 14. februarja 2011, so jalovi. Upor sicer v valovih še vedno traja, a je po več kot treh letih zdesetkan zaradi številnih ubojev, mučenj, groženj in aretacij. Ravno zaradi tega izživljanja se vseskozi razvija in spreminja. Predvsem zaradi vse večje represije, ki se tudi zaradi Zahoda le povečuje. Vsa oprema, ki jo represivne strukture uporabljajo, prihaja ravno iz Zahoda, in z njo tudi vešči inštruktorji. Največ iz Združenih držav in Združenega Kraljestva, sledijo dobavitelji iz Nemčije, Francije, Cipra in tako v nedogled. Na mizi so geostrateški, energetski in ekonomski interesi. Mohammed Al-Maskati, predsednik Bahrajnske mladine za človekove pravice, meni, da bahrajnska avtoritarna kraljeva družina al-Khalifa s strani Zahoda uživa popolno imuniteto:   

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Mohammed še povsem preprosto o tem, zakaj Zahod ne ukrepa, in kaj pravzaprav poteka v Bahrajnu.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Druga svetovna vojna se v nekaterih slovenskih glavah očitno še ni končala, vsaj sodeč po strasteh, ki jih še vedno vzbuja ta zgodovinska tematika. Zveza združenj borcev za vrednote NOB je ministru za kulturo, Urošu Grilcu, predala podpise peticije proti postavitvi domobranskega spomenika v Grahovem, kjer je padla v zasedo domobranska posadka. Duhove buri predvsem napis na spomeniku, ki naj bi bil tudi po Grilčevih besedah netočen in hujskaški. Napis pravi, da so, navajamo: “Domobrance s topovi in ognjem pobili komunisti, bratje po rodu, tujci po misli”.

OFF sta pripravila vajenec Dejan janković in Počivalšek.