UgOFFditev zahtevam
Predstavniki španske Sindikalne konfederacije delavskih komisij, Splošne zveze delavcev in sindikata Semaf so z ministrstvom za transport in trajnostno mobilnost, železniško družbo Renfe in upravljalcem železniške infrastrukture Adif dosegli dogovor glede varnostnih in vzdrževalnih standardov. Iz sindikata Semaf sporočajo, da je vlada ugodila vsem stavkovnim zahtevam. S sklenitvijo 25-točkovnega dogovora so tako strojevodje predčasno prekinili stavko, ki so jo pričeli včeraj. V dogovoru se je vlada zavezala, da bo do leta 2030 za vzdrževanje železnic namenila 1,8 milijarde evrov in zaposlila 3650 dodatnih delavcev, ki bodo upravljali z železniško infrastrukturo. Spremembe vključujejo tudi način izračuna delovnega časa strojevodij, povečanje števila cestnih vozil, s katerimi lažje vzdržujejo proge in ustanovitev novih delovnih skupin in varnostnih postopkov.
Armenski premier Nikol Pashinyan in ameriški podpredsednik JD Vance sta podpisala sporazum o jedrski energiji. Sporazum je v skladu z 123. členom ameriškega zakona o jedrski energiji, ki določa miroljubno sodelovanje pri prenosu jedrskega materiala in z njim povezane opreme iz Združenih držav ter sodelovanje na drugih tehničnih in znanstvenih področjih. Vance je sporočil, da bodo Združene države izvozile jedrski material v vrednosti 4,2 milijarde evrov. Prav tako bodo sklepale pogodbe za jedrsko gorivo in vzdrževanje v vrednosti 3,4 milijarde evrov.
Somalijski minister za obrambo Ahmed Moallim Fiqi in savdski minister za obrambo Khalid bin Salman bin Abdul Aziz sta podpisala sporazum o vojaškem in obrambnem sodelovanju. Državi še nista razkrili podrobnosti sporazuma, somalijski obrambni minister je le pojasnil, da je cilj sporazuma okrepiti obrambno in vojaško sodelovanje ter sodelovanje na ostalih področjih skupnega strateškega interesa. Somalija je prejšnji mesec podoben sporazum podpisala s katarsko vlado. V somalijsko-katarskem sporazumu je predvideno sodelovanje pri vojaškem usposabljanju, izmenjavi strokovnega znanja in okrepljeno sodelovanje pri zagotavljanju regionalne varnosti.
Sokoordinator stranke Levica Luka Mesec in sopredsednica Vesne Urša Zgojznik ter ostali člani strank so v Moderni galeriji v Ljubljani predstavili skupni volilni manifest, imenovan Čas odločitve. Mesec pojasnjuje, da ime manifesta razkriva pomemben trenutek odločitve volivcev, ki se bodo odločili bodisi za nadaljnji družbeni in politični razkroj bodisi za graditev skupnosti. Manifest, ki obsega 60 strani, vključuje pet programskih stebrov, natančneje blaginja za vse, ne le za peščico, okolje in zdravje, gospodarstvo in ekonomska demokracija, varnost in mir ter demokracija in svoboda. Prvi steber zajema dostopnost stanovanj, javnega zdravstva, javnega šolstva in znanja ter kulture. Poleg tega se zavzemajo za usklajevanje minimalne plače z življenjskimi stroški, pravično obdavčitev bogastva in razbremenitev dela. Ostali stebri vključujejo programske usmeritve, med drugim so to pravičen zeleni prehod, krepitev lastništva zaposlenih, umik iz Nata in uvedbe določenih neposrednih demokratičnih pristopov, kot je referendumski dan.
Delavska svetovalnica je organizirala novinarsko konferenco, na kateri so obravnavali vladno odrekanje dostojnega življenja invalidom. Konferenco so organizirali, saj so od pristojnih organov v začetku izvajanja pokojninske reforme prejeli informacijo, da novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne predvideva zvišanja nadomestila za invalidnost. V svetovalnici opozarjajo, da je to v nasprotju z obljubami pokojninske reforme, ki jo je predstavila trenutna koalicija.
Minister za obrambo Borut Sajovic, predsednik Sindikata Ministrstva za obrambo Marjan Lah in predstavnik Stavkovnega odbora zaposlenih v centrih za obveščanje Tilen Cestnik so podpisali sporazum o prekinitvi stavke. Lah je na tiskovni konferenci napovedal, da se bo usklajevanje kolektivne pogodbe za področja obrambe, zaščite in reševanja, pričelo naslednji teden. Določene zahteve so na ministrstvu odobrili, med njimi zahtevo za sistemizacijo delovnih mest dispečerjev in prejema novih delovnih oblek. V naslednjih pogajanjih se bodo dogovarjali še o primerljivosti delovnih mest dispečerjev s tistimi v zdravstvu in gasilstvu, o nezgodnem zavarovanju in stalni pripravljenosti zaposlenih. Lah navaja, da bodo delavci nadaljevali s stavko s prvim januarjem 2028, v kolikor plačna reforma v javnem sektorju ne bo izvedena. Zaposleni v centrih za obveščanje so s stavko pričeli februarja 2024, pri čemer so postavili 11 stavkovnih zahtev.
Vlada je v četrtek na terenski seji v Dravogradu potrdila izhodišče za pripravo zakonske omejitve uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Pobudo je pripravilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, pred sprejetjem zakonskih ukrepov pa se bosta do izhodišč opredelila še stroka in ministrstvo za digitalno preobrazbo. Kot je na seji pojasnil podpredsednik vlade Matej Arčon, so se za pripravo zakonske podlage odločili po vzoru različnih držav. Kot prva je na tem področju decembra ukrepala Avstralija s prepovedjo družbenih omrežij za mlajše od 16 let, po njenem zgledu pa bi lahko kmalu podobno zakonodajo sprejele tudi druge države. V Evropi se k podobnim ukrepom nagibajo Francija, Danska in Grčija, prejšnji teden pa sta ukrepe napovedali še Portugalska in Španija.
Odbor za izobraževanje, znanost in mladino je v četrtek podprl predlog odloka o ustanovitvi novomeške univerze. V drugi obravnavi je podprl tudi vladni predlog novele zakona o višjem strokovnem izobraževanju. Ta med drugim omogoča transnacionalno izobraževanje in izvajanje krajših usposabljanj za pridobitev mikrodokazil. Nadomestnik predsednika Študentske organizacije Slovenija Fazli Gashi je imel pripombo glede amandmaja k 12. členu, pri čemer je nasprotoval dodanemu devetemu odstavku 22.A člena. Ta namreč določa, da študentom višješolskega transnacionalnega izobraževanja ne pripadajo pravice in ugodnosti iz statusa študenta. Predlagal je, da se odstavek v amandmaju ponovno preuči ali se izbriše. Pripombo Študentske organizacije Slovenija so izpostavili tako v opoziciji kot koaliciji. Predsednica odbora Mirjam Bon Klanjšček je ocenila, da je o tem potreben še razmislek ter da se to lahko uredi tudi z dopolnilom ob obravnavi zakonskega predloga na plenarni seji. Na koncu so v koaliciji in opoziciji predlog novele podprli z dopolnili koalicije.
Selimo se v tujino. Prejšnji teden je Donald Trump sporočil, da od Univerze Harvard zahteva milijardo dolarjev odškodnine. Novo zahtevo je objavil po tem, ko je časnik New York Times poročal, da je vlada v pogajanjih z Univerzo popustila. Med drugim Univerzi očita antisemitizem in pristranskost. Nova zahteva je sicer del pogajanj med vlado in Univerzo, po tem ko je Trumpova vlada Harvard in več drugih univerz obtožila spodbujanja »woke ideologije« in neustrezne zaščite judovskih študentov med propalestinskimi protesti ter od njih zahtevala plačilo visokih odškodnin. Nekatere univerze so že ugodile Trumpovim zahtevam. Univerza Columbia je denimo pristala na plačilo 200 milijonov dolarjev in se zavezala k pravilom, po katerih med drugim ne bo več upoštevala rase kot dejavnika pri odločanju o sprejetju študentov, Univerza Pensilvanije pa je med drugim naznanila, da transspolnim ženskam ne bo dovolila nastopati v ženskih športih.
OFF je pripravila Ajla, univerzitetni blok novic pa Monika.
Dodaj komentar
Komentiraj