Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je po včerajšnji drugi inavguraciji imenoval prenovljeni vladni kabinet. Za finančnega ministra je imenoval svojega zeta in nekdanjega energetskega ministra Berata Albayraka, ki je bil leta 2016 vpleten v afero domnevne prodaje nafte Islamski državi. Poteza sledi Erdoganovim predvolilnim obljubam, da bo s spremembo sistema v predsedniškega v svojih rokah bolj trdno držal državno monetarno politiko. Pred imenovanjem vladnih uslužbencev je namreč s predsedniškimi dekreti od vlade prevzel pristojnosti imenovanja guvernerja centralne banke in njegovih namestnikov, sam pa bo imenoval tudi komite za monetarno politiko, ki določa obrestne mere. Vrhovnemu generalu turške vojske Hulusiju Akarju je Erdogan dodelil funkcijo obrambnega ministra, medtem ko je Mevlut Cavusoglu obdržal stolček zunanjega ministra. Z ukinitvijo premierske funkcije je za Erdoganovo desno ramo stopil novi podpredsednik republike Fuat Oktay, ki je med letoma 2012 in 2016 vodil vladno agencijo za ukrepanje v primeru katastrof in izrednih razmer. Z uveljavitvijo predsedniškega sistema Erdogan tudi uradno prevzema pooblastila za imenovanje vseh višjih državnih uslužbencev, vključno s sodniki, brez potrditve parlamenta.

Britanska premierka Theresa May je v manj kot 24 urah po odstopu ministra za brexit Davida Davisa morala najti še eno ministrsko zamenjavo. Odstopil je namreč tudi zunanji minister Boris Johnson, ki se prav tako kot Davis ni strinjal z novimi britanskimi pogajalskimi izhodišči za brexit. Izhodišča predvidevajo ohranitev trenutne situacije na meji med Severno Irsko in Irsko, zaščito dobavne verige za proizvodnjo, vzpostavitev lastnega nadzora nad migracijami, ne priznavajo pa pristojnosti Sodišča EU. Na njegovo mesto je May imenovala Jeremyja Hunta, dosedanjega ministra za zdravje. Zdaj že nekdanji vladni uslužbenci so zagovorniki tako imenovanega “trdega brexita”.

Finski obrambni minister Jussi Niinisto je s švedskim kolegom Petrom Hultqvistom podpisal dogovor glede obrambnega sodelovanja. Protokol ne predvideva obrambne zveze, predstavlja pa politično formalizacijo že vzpostavljenega sodelovanja med državama, ki se je začelo leta 2014. Državi podpisnici nista članici Nata, a s severnoatlantskim zavezništvom sodelujeta v tako imenovanem Partnerstvu za mir. Državi sta maja z Združenimi državami Amerike podpisali pismo o nameri, ki poglablja sodelovanje predvsem pri urjenju vojske. Finsko obrambno ministrstvo je sicer konec tedna naznanilo, da od izraelskega podjetja Israel Aerospace Industries za 162 milijonov evrov kupuje raketni sistem Gabriel, ki bo zamenjal dotrajan protiladijski sistem finske mornarice.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je naznanil, da Izrael zapira mejni prehod Kerem Šalom z Gazo. Mejni prehod Izrael zapira za vse dobrine z izjemo tistih za humanitarno pomoč. Te bodo po izjavi izraelske vojske pregledane in odobrene s strani vladnega koordinatorja vsaka posebej. Edina preostala obstoječa prehoda služita v omejenem obsegu. Prehod Erez z Izraelom se uporablja zgolj za transport ljudi, medtem ko se prehod Rafah z Egiptom za dobrine odpira zgolj občasno. Prav tako izraelska vojska zmanjšuje dovoljeno območje, na katerem lahko ribarijo ribiči iz Gaze, z devetih navtičnih milj od obale na šest. Izrael potezo utemeljuje z domnevnimi provokacijami Hamasa, ki bi naj v zadnjih dneh proti Izraelu izstrelil nekaj vnetljivih zmajev in helijskih balonov.

Kitajski predsednik Ši Džinping in kuvajtski emir Šejk Sabah Četrti sta sklenila strateško partnerstvo med državama. Poleg povečanja sodelovanja pri trgovini in varnosti partnerstvo predvideva inkorporacijo kitajskega razvojnega projekta “nova svilena pot” v nacionalni razvojni načrt Kuvajta do leta 2035. Voditelja sta se zavezala tudi k vzpostavitvi območja prostega trga med Kitajsko in državami Zalivskega sveta za sodelovanje, torej poleg Kuvajta še s Saudovo Arabijo, Združenimi arabskimi emirati, Katarjem, Omanom in Bahrajnom.

Romunski parlament je sprejel zakon o regulaciji črpanja plina v Črnem morju. Zakon predvideva progresivno obdavčitev presežne produkcije plina in nafte, vsaj polovica proizvedene nafte pa bo morala na romunski trg. Državni profit od črpanja v Črnem morju bo preusmerjen v poseben sklad za javno-zasebno partnerstvo za financiranje infrastrukturnih projektov. Zagovornik zakona, Liviu Dragnea, predsednik vladajoče socialdemokratske stranke, trdi, da bo z reformami Romunija postala ena redkih energetsko neodvisnih držav na svetu. Za sprejem zakona sta na romunsko vlado pritiskali  predvsem Madžarska in Združene države Amerike. Madžarska je z ameriškim podjetjem ExxonMobil junija namreč podpisala strateško partnerstvo za črpanje plina v romunskem Črnem morju od leta 2022. Do takrat naj bi Romunija zgradila plinovod do svojih obal, prek katerega bi se letno lahko prek Romunije na Madžarsko pretočilo vsaj 4,4 milijard kubičnih metrov plina.

Varnostna služba Sintal in policija sta v Novem mestu v dopoldanskem času izpeljali deložacijo prostorov Narodnega doma v Novem mestu. Tako imenovani Sokolc je občina nameravala izprazniti že 28. junija, a ji to zaradi pravnih zapletov ni uspelo. Tokrat so se pri akciji raje kot na sodišče oprli na odločitev gradbenega inšpektorja, ki je ugotovil, da je objekt nevarna gradnja. Komentira mestni svetnik iz stranke Solidarnost Uroš Lubej.

Izjava