Južnojemenski separatisti so zavzeli pristaniško mesto Aden, kjer ima sedež mednarodno priznana vlada Abd-Rabu Manzurja Hadija, ki jo podpira Saudova Arabija. Obkolili so  predsedniško palačo in prevzeli nadzor nad Hadijevo vojaško bazo. Separatisti delujejo pod okriljem Južnega tranzicijskega sveta, ki se zavzema za ponovno samostojnost Južnega Jemna, ki je bil samostojna država do združitve s severnim leta 1990, podpirajo pa jih tudi Združeni arabski emirati. Zadnja tri leta so separatisti sodelovali z vladnimi silami predsednika Hadija v boju proti Hutijem na severu Jemna, nedavno pa je med zavezniki ponovno prišlo do stopnjevanja napetosti.

Sirski kongres za državni dialog, ki se trenutno odvija v ruskem Sočiju, bojkotirajo vse opozicijske skupine. Na kongresu so Združeni narodi v sodelovanju z Rusijo dosegli dogovor o sestavi 50-članske komisije, ki bo napisala novo sirsko ustavo. Komisijo naj bi sestavljali tako opozicijski kot vladni predstavniki, hkrati pa so 150 svojih predstavnikov nominirale tudi Turčija, Iran in Rusija kot trije sponzorji pogajanj v Sočiju. Glavni opozicijska skupina, Sirska pogajalska komisija, je Rusijo in sirskega predsednika Bašarja al Asada obtožila, da z nadaljevanjem uporabe vojaške moči v Siriji onemogočata začetek pogajanj. Dokler se v Siriji ne vzpostavi prehodna vlada, opozicija v pogajanjih ne bo sodelovala. Šele ko bo tako telo vzpostavljeno, lahko ustavna komisija prične s sestavljanjem nove ustave, o kateri naj se potem izvede referendum. Rešitev s prehodno vlado so predvidele tudi pretekle resolucije Združenih narodov in mirovna pogajanja leta 2012.

V avstralski starinarnici, ki trguje z rabljenim pohištvom, je kupec v stari omari odkril več tisoč zaupnih dokumentov iz obdobja štirih nekdanjih avstralskih vlad. Dokumenti razkrivajo zaupne dogodke iz približno desetih let, končajo pa se leta 2015, ko je bil izvoljen novi predsednik Malcom Turnbull. V njih se skrivajo informacije o pogovorih znotraj strank, o protiterorističnih načrtih in vojaških načrtih za Bližnji vzhod in jugovzhodno Azijo. Avstralska javna televizija ABC se je odločila, da določenih podrobnosti ne bo razkrila javnosti, vlada pa je medtem že začela s preiskavo.

Mednarodna mreža Tax Justice Network je izdala letno lestvico varovanja finančne tajnosti. Lestvica razvršča države glede na njihovo davčno zakonodajo in pomembnost v svetovnem finančnem sistemu. Mreža ocenjuje, da se v takšnih državah skriva med 16 in 26 tisoč milijard evrov, ki so neobdavčene ali lahkotno obdavčene. Letno se prek meja držav nezakonito izlije okoli tisoč milijard evrov. Na vrhu lestvice se je znašla Švica, sledijo ji Združene države Amerike in Kajmanski otoki. Od držav Evropske unije so se med petnajstimi najbolj skrivnostnimi na lestvici znašle še Nemčija, Luksemburg in Nizozemska. Čezmorska ozemlja Velike Britanije je mreža ocenjevala posamezno, če pa bi jih obravnavali skupaj, bi se Velika Britanija povzpela na sam vrh lestvice. Črno listo davčnih oaz je decembra posodobila tudi Evropska unija, vanjo pa ni bila vključena nobena evropska država.

Romunsko ustavno sodišče je dele sporne sodne zakonodaje označilo za protiustavne. Sodišče je kot najbolj sporen spoznalo del, ki vladi omogoča, da kaznuje tožilce ali sodnike, pri katerih je prepoznala sodno napako, storjeno iz hude malomarnosti ali v slabi veri. Takšna formulacija je po mnenju sodišča preohlapna, zato mora vlada v zakonu definirati, kaj točno take sodne napake pomenijo. Predlagane reforme, ki jih je decembra sprejela vlada, ni pa jih še potrdil romunski predsednik, so sprožile več protestov in ostre odzive s strani Evropske unije. Kritiki poudarjajo, da bodo reforme onemogočile neodvisno delo sodstva, pa tudi romunske protikorupcijske komisije.

Veleposlanica Združenih držav Amerike v Bosni in Hercegovini Maureen Cormack je sporočila, da bo ameriška vlada izvedla program podpore neodvisnim medijem na Zahodnem Balkanu. Agencija za mednarodni razvoj Usaid bo namenila pomoč v višini 5,5 milijona evrov medijem v Srbiji, Črni Gori, Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Program bo po poročanju veleposlanice trajal tri leta in bo namenjen predvsem razvijanju novih tehnologij in iskanju partnerjev na trgu. Ameriška vlada se po njenem mnenju dobro zaveda različnih pritiskov, ki so jim izpostavljeni mediji v regiji, zato se jim je odločila pomagati.

Ustavno sodišče je presodilo, da sta Zakon o referendumu in ljudski iniciativi in Zakon o volilni in referendumski iniciativi v neskladju z ustavo. V neskladju z ustavo sta odstavka Zakona o volilni in referendumski kampanji, ki vladi omogočata, da v referendumski kampanji nastopa kot organizator in si za to odredi proračunska sredstva. Vlada sicer sme sodelovati v referendumski kampanji vendar je ustavno zavezana, da volilce o temi referenduma obvešča celovito in transparentno. Prav tako Ustavno sodišče ugotavlja, da referendumski spor pred Vrhovnim sodiščem ni urejen jasno in pomensko določljivo. Vrhovno sodišče bi moralo imeti izrecno pooblastilo, da referendum razveljavi, v kolikor je v postopku prišlo do nepravilnosti. Konkretno bi v okviru te odločbe Ustavnega sodišča Vrhovno sodišče lahko razveljavilo zakon o drugem tiru, saj pritožbeni postopek še vedno teče. Državni zbor ima leto dni časa, da odpravi ugotovljene nepravilnosti.

Predstavniki Združenja radiodifuznih medijev pri Medijski zbornici so danes premierju Miru Cerarju predstavili razloge za poziv k razrešitvi ministra za kulturo Toneta Peršaka. Koaliciji je Cerar naročil, naj v roku 14 dni pripravi rešitve, s katerimi bodo ugodili zahtevam Medijske zbornice. Zahteve se nanašajo predvsem na zagotovitev stabilnejših virov financiranja lokalnih in regionalnih medijev. Zahteve predstavi Irma Butina iz Medijske zbornice:

Izjava

Medijska zbornica dodatno opozarja, da se že leta ignorira prispevek, ki zakonsko pripada medijskim vsebinam posebnega pomena in sicer ekvivalent 3 odstotkov prispevka za RTV.