21. 7. 2025 – 14.03

Vevškega kopališča OFF

Audio file
Vir: MOL
Protesti v Bangladešu in na Poljskem, razveljavljen referendum o obrambnih izdatkih
Vir: Flickr, All Creative Commons
Audio file
31. 1. 2025 – 17.00
Ofenziva gibanja M23

Demokratična republika Kongo in tutsijevska uporniška skupina M23 sta v Dohi podpisali izjavo o načelih, ki je nastala z mediacijo Katarja. Izjava določa vzpostavitev premirja, skupni mehanizem za implementacijo sporazuma ter zavezo obeh strani k prioritiziranju mirovnih sredstev. Z izjavo se vsaj teoretično končujejo večmesečni oboroženi spopadi, ki so ponovno izbruhnili z januarsko ofenzivo, v kateri je M23 prevzel nadzor nad mestom Goma, mesec kasneje pa še mesto Bukavu. Konflikt se sicer vleče že od ruandskega genocida leta 1994.

Vir: Twitter, Creative commons
Audio file
18. 7. 2025 – 17.00
Boj med Druzi, Beduini, vladnimi silami in sionisti

Sirska vlada je evakuirala več sto beduinskih družin, ujetih v mestu Suvajda, kjer je bilo po tednu dni doseženo začasno premirje. Vlada načrtuje evakuacijo več kot 1500 ljudi, do sedaj jih je mesto zapustila dobra tretjina tega. Spopadi med Druzi in Beduini trajajo dober teden, v tem času je bilo ubitih več kot 260 ljudi, domove pa jih je bilo primoranih zapustiti več kot 120 tisoč.

Vir: Flickr, MEAphotogallery, CC BY-NC-ND 2.0
Audio file
25. 10. 2024 – 15.30
Bangladeško sodišče za mednarodne zločine odredilo aretacijo Šejk Hasine

Več sto tisoč protestnikov je v Bangladešu zahtevalo temeljite spremembe volilne zakonodaje ter svobodno in pošteno izvedbo volitev. Shod je potekal pod okriljem bangladeške desne stranke Bangladeški islamski kongres. Volitve so sicer predvidene za naslednje leto, trenutno pa je parlament razpuščen po pobegu nekdanje premierke Šejk Hasine. Več tisoč podpornikov je noč pred shodom preživelo na daški univerzi.

Izrael je po dveh tednih ponovno napadel Jemen. Z brezpilotnimi letalniki je napadel cilje jemenskih Hutijev v pristaniškem mestu Hodejda. Hutiji so v odgovor proti Izraelu izstrelili šest balističnih raket in več dronov. Izraelski obrambni minister Izrael Kac pa je Jemnu zagrozil, da jih čaka usoda Teherana. Prav tako je izraelska vojska ubila več kot 73 in ranila več kot 150 ljudi, ki so čakali v vrsti za humanitarno pomoč v Gazi.

Na Japonskem so potekale volitve v zgornji dom japonskega dieta. Volili so polovico od 248 svetnic za šestletni mandat. Na volitvah je koalicija premierja Shigeruja Ishibe izgubila večino. Na račun premierjeve vladajoče Liberalno-demokratske stranke sta se okrepili predvsem desnosredinska Demokratična stranka za ljudi ter skrajno desna stranka Sanseito. Koalicija večine od lani nima niti v spodnjem domu. Kljub temu predsednik vlade Ishiba za zdaj ne namerava odstopiti.

Vir: Screenshot (trzaskowskirafal instagram), prirejeno
Audio file
19. 5. 2025 – 17.00
Prvi krog predsedniških volitev na Poljskem

V več kot osemdesetih poljskih mestih so potekali shodi proti priseljevanju. Nekatere med njimi so spremljali tudi protiprotesti levih organizacij. Protestniki, katerih večinski delež so predstavljali mlajši moški in moški srednjih let, so zahtevali zaprtje mej z Litvo, Ukrajino, Belorusijo in Slovaško. Ob začetku shodov je protestnike nagovoril Krzysztof Bosak, sopredsednik skrajno desne parlamentarne stranke Konfederacija. V govoru je zahteval odstop aktualne vlade Donalda Tuska in dovoljenje vojakom, da streljajo na ljudi, če mejo prečkajo na način, ki ni v skladu s poljsko zakonodajo.

Vir: Mlada Slovenija, X
Audio file
8. 1. 2025 – 16.00
Zakaj le tudi zakonsko besedilo brez evtanazije ne bo preprečilo proceduralnih nasprotovanj RKC in opozicije?

Začele so se parlamentarne počitnice. Še pred tem so poslanke na izredni seji sprejele zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Zakon bo bolnícam, za katere bodo zdravnice ocenile, da ozdravljenje ni pričakovano in da so vse možnosti za zdravljenje izčrpane, omogočal samovnos učinkovine za končanje življenja. To je skladno z referendumsko odločitvijo, ki jo je pred letom dni na posvetovalnem referendumu potrdilo 55 odstotkov udeleženk referenduma. Zakon zdravstvenim delavkam omogoča tudi ugovor vesti pri sodelovanju v tovrstnih medicinskih postopkih. Nova Slovenija, ki je skupaj z SDS zakonu nasprotovala in ga banalizirala, je v predstavitvi stališča opozorila, da zakon ne omogoča ugovora vesti najemodajalkam prostorov, kjer bi se tak postopek lahko izvedel. Tako Iva Dimic.

Izjava

Ljubljanski mestni svetnik Aleš Primc in njegova samooklicana koalicija Proti zastrupitvi bolnikov! sta napovedala zbiranje podpisov za sklic naknadnega zakonodajnega referenduma.

Na isti seji so poslanke potrdile tudi novelo zakona o zaščiti živali. Ta med drugim uvaja popolno prepoved baterijske reje kokoši nesnic, prepoved kirurške kastracije pujsov do sedmega dneva starosti brez uporabe anestezije in analgezije in obvezno označevanje mačk. Zakon, ki je bil potrjen s 55 glasovi, pa čaka še glasovanje o odložilnem vetu državnega sveta, ki bi lahko odložil tako sprejem zakona kot de facto začetek parlamentarnih počitnic.

Na še eni izredni seji so poslanke na predlog Gibanja Svobode razveljavile sklep o razpisu posvetovalnega referenduma o zvišanju obrambnih izdatkov na tri odstotke bruto domačega proizvoda, ki ga je predlagala Levica, prvotno pa je bil potrjen še z glasovi SD, Nove Slovenije in SDS. Poslanke vseh treh omenjenih strank so se glasovanja tokrat vzdržale. Poslanec SD Soniboj Knežak je sicer med razpravo ostro nastopil proti nekaterim vidnim predstavnicam Gibanja Svobode in predsedniku vlade Robertu Golobu ter utemeljil, zakaj je tak referendum nujno potreben.

Izjava

Toda tudi Knežak je nato v klasični socialdemokratski maniri pri glasovanju storil, kar mu je bilo pač naročeno, in umiku referenduma ni nasprotoval.

Po 18 letih nedelovanja se je ponovno odprlo kopališče Vevče. S skokom v vodo sta ga otvorila ljubljanski župan Zoran Janković in predsednik vlade Robert Golob. Prenovljeno kopališče obsega notranji 25-metrski bazen ter zunanji olimpijski bazen, poleg tega pa tudi večnamensko športno dvorano, savne, igrišče za odbojko na mivki, otroško igrišče in pa seveda gostinski lokal s teraso. Obnova je stala 19,2 milijona evrov, pretežno pa je bila financirana z evropskim in državnim denarjem.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi