Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je razveljavilo volilni zakon, ki ga je aprila sprejel parlament Republike Srbske. Po obrazložitvi sodišča je bil zakon neustaven, saj bi entiteta z njim prevzela pristojnosti nad državnimi institucijami, kar ni v skladu z ustavo BiH in z volilnim zakonom države. Po pojasnilu sodišča ustava prav tako ne ureja zakonske podlage, na kateri bi se omenjeni volilni zakon entitete lahko vzpostavil. Predsednik Republike Srbske, Milorad Dodik, je v izjavi za medije dejal, da je volilni zakon Republike Srbske skladen z ustavo. Prav tako je napovedal, da bodo volilni zakon, ne glede na razsodbo ustavnega sodišča, sprejeli. Zakon je v Republiki Srbski stopil v veljavo 17. julija, ustavno sodišče BiH pa ga je sprva zgolj začasno razveljavilo. 

Evropski parlament je voditelja venezuelske opozicije Edmunda Gonzaleza Urutio priznal kot predsednika Venezuele. Evropski poslanci so Gonzaleza priznali z resolucijo, ki so jo izglasovali s 309 glasovi za, 201 proti in 12 vzdrževanimi. Na julijskih volitvah si je mesto predsednika sicer izboril dosedanji predsednik Nicolas Maduro. Kljub temu da so venezuelski volilni organi in vrhovno sodišče sporočili, da je na julijskih volitvah zmagal Maduro, niso objavili vseh rezultatov glasovanja. Opozicija pri tem vztraja, da je Gonzales Urrutia osvojil približno dve tretjini glasov. Gonzales Urrutia, ki se je pred pregonom v domovini zatekel v Španijo, je medtem potezo pozdravil kot priznanje volje prebivalcev Venezuele, Maduro pa je glasovanje Evropskega parlamenta primerjal s podporo bloka nekdanjemu opozicijskemu voditelju Juanu Guaidoju.

Izrael še naprej stopnjuje napad na Libanon. Po torkovih in sredinih množičnih eksplozijah pozivnikov, ročnih radijskih postaj in drugih naprav, ki so jih posedovali člani šiitskega gibanja Hezbolah, za posledicami katerih je do sedaj umrlo 37 ljudi, okoli 3000 ljudi pa je bilo ranjenih, je izraelska vojska začela z raketiranjem juga Libanona. Po podatkih libanonskih varnostnih sil je bil to najhujši zračni napad od začetka spopadov oktobra lani, izraelska vojska je napadala 70 ciljev. Hezbolah je v povračilnem ukrepu izvedel raketni napad na sever Izraela, kjer sta bila ubita dva vojaka, ranjenih pa je bilo osem ljudi. Po poročanju francoske tiskovne agencije je misija Združenih narodov v Libanonu, v prvi raziskavi eksplodiranih naprav iz torka in srede ugotovila, da so jih pred prihodom v Libanon strokovno sabotirali, razstrelili pa s pošiljanjem elektronskih sporočil. Libanon je za napad okrivil Izrael. Izraelska vojska je v četrtek zvečer prav tako izvedla racijo v mestu Kabatija na Zahodnem bregu. V akciji je bilo ubitih sedem Palestincev, še najmanj 11 pa je bilo ranjenih. Na družbenih omrežjih je po raciji zaokrožil posnetek, na katerem izraelski vojaki ubijejo tri Palestince, njihova trupla pa nato s strehe stavbe brcajo na ulico.

Na francoskem čezmorskem ozemlju Nova Kaledonija so represivni organi v policijski operaciji ubili dva moška. Operacijo je policija izvedla v kraju Saint Louisu, južno od glavnega mesta Noumea, med policijsko intervencijo, katere namen je bil prijeti osebe, osumljene sodelovanja v dvotedenskem majskem nasilju. Maja letos je v Novi Kaledoniji izbruhnilo nasilje zaradi reforme volilne zakonodaje, ki je predvidevala razširitev volilne pravice za več tisoč neavtohtonih prebivalcev, ki na pacifiškem otočju živijo že daljše obdobje. Avtohtono prebivalstvo reformo razume kot poskus zaustavitve njihovih prizadevanj za osamosvojitev. Francija je na ozemlje, ki je od Pariza oddaljeno skoraj 17 tisoč kilometrov, poslala več tisoč vojakov in policistov, da bi se spopadla z nemiri. Francoske oblasti v Novi Kaledoniji so prejšnji teden uvedle podaljšano policijsko uro in prepovedale zborovanja in potovanja po celotnem otočju od 18.00 do 6.00. Do sedaj je v spopadih s francoskimi varnostnimi silami življenje izgubilo 13 ljudi.

Ali Hamenej, iranski vrhovni verski voditelj, je pomilostil in omilil kazni za skoraj 3000 zapornikov. Od skupno 2887 pomilostitev je večina obsodb izvirala s splošnih in revolucionarnih sodišč. V dobrih 1200 primerih bodo zapornike izpustili, dobrih 1500 drugim zapornikom pa bodo znižali kazen. 59 na smrt obsojenim so kazni spremenili v zaporne, 40 zapornikov, ki so tuji državljani, pa so izpustili. V sredo so iz zapora predčasno izpustili političarko Faeseh Hašemi, hčerko pokojnega nekdanjega predsednika Alija Akbarja Hašemija Rafsandžanija. Hašemi so aretirali po protestih septembra 2022, obsojena je bila na pet let zapora.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Kijevu napovedala, da bo Evropska unija Ukrajini namenila posojilo v višini 35 milijonov evrov. Posojilo bo Ukrajina dobila od držav članic skupine G7. Gre za del julijske zaveze, v kateri je skupina Ukrajini obljubila 50 milijard evrov. Za odplačevanje nameravajo Kijevu nameniti prihodke od upravljanja ruskega premoženja, ki je bilo zamrznjeno po začetku vojne. Večina tega premoženja se nahaja v državah članicah Evropske unije. Von der Leyen je prav tako napovedala ustanovitev sklada v višini 10 milijard evrov za države vzhodne in srednje Evrope, ki so jih v zadnjih tednih prizadele poplave.

Ministrstvo za obrambo je napovedalo gradnjo zdravstvenega centra za izredne razmere, ki bo v Bolnišnici doktorja Petra Držaja v Ljubljani. Po besedah sekretarja Damirja Črnčeca bo center zagotavljal oskrbo za vojaške namene in za potrebe javnega zdravstva. Nov del bolnišnice bo obsegal dobrih 18 tisoč kvadratnih metrov in nudil 160 bolnišničnih postelj. Med drugim bo imel štiri operacijske dvorane, heliodrom ter intenzivne in izolacijske posteljne enote, za primere morebitnih pandemij. Črnčec je prav tako napovedal gradnjo centra kibernetske obrambe, ki ga načrtujejo z Uradom za informacijsko varnost. Razlog za gradnjo naj bi bili kibernetski napadi, ki so se zgodili v zadnjem času. Oba projekta bosta skupaj stala dobrih 120 milijonov evrov. 

Glavni, Stari, pred drugo svetovno vojno Državni, v pesmi Nece Falk pa Dravski most v centru Maribora bo po prenovi, ki je trajala slabo leto dni, po dvomesečni zapori za avtomobilski promet ostal zaprt vsaj še mesec dni. Opustitve motornega prometa na osrednjem mostu čez Dravo v štajerski prestolnici so se najbolj razveselili pešci in kolesarji. Na Mestni občini Maribor so celo izrazili namero, da bi prepoved motornega prometa na glavnem mostu postala trajna. Kot pojasni vodja svetniške skupine Liste kolesarjev in pešcev Josip Rotar v mariborskem mestnem svetu, bi bilo zaprtje mostu za motorni promet korak v pravo smer, a opozarja, da je center Maribora hkrati še vedno prometno preobremenjen.

Izjava

Podobno kot v Ljubljani so tudi v Mariboru namere po trajnostni mobilnostni zgolj fragmenti upanja, ki jih hkrati spremljajo težnje lokalnih šerifov po zaslužku na račun prostora. Nepoklicni mariborski podžupan Gregor Reichenberg je v času opravljanja funkcije s svojim arhitekturnim birojem namreč že začel snovati načrt gradnje pet nadstropne garažne hiše neposredno ob glavnem mostu, razloži Rotar.

Izjava