Volitvam OFF

Volitvam OFF

Aktualno-politična novica
wjska
29. 6. 2020 - 15.00
 / OFF

Ameriška zvezna država Mississippi s svoje zastave umika konfederacijski križ. Odločitev sta sprejela oba domova zveznega kongresa, ki ju oba obvladuje prepričljiva republikanska večina, predlog nove zastave pa bo pripravila devetčlanska komisija. Na njej bo napis “In God We Trust”, sprememba pa prihaja v času množičnih protestov proti policijskemu nasilju in sistematičnemu rasizmu nad temnopoltim prebivalstvom v ZDA. V Mississippiju delež temnopoltih prebivalcev znaša 38 odstotkov, sicer pa je zvezna država zadnja, ki bo omenjeni simbol odstranila. Ta izhaja iz časa ameriške državljanske vojne v drugi polovici devetnajstega stoletja, predstavljal pa je zavezništvo južnih zveznih držav, ki so nasprotovale odpravi suženjstva. O spreminjanju zastav v ZDA pove več Aleksander Hribovšek, predsednik veksikološkega društva Heraldica Slovenica:

Izjava

Islandci z metanjem jogurta zahtevajo odstop vlade v luči razkritij panamskih dokumentov
 / 4. 4. 2016
Na predsedniških volitvah na Islandiji je z več kot 90 odstotkov glasov slavil dosedanji predsednik Gudni Johannesson, ki je premagal edinega protikandidata in tako pridobil drugi štiriletni mandat. Vloga predsednika je predvsem simbolična, čeprav ima ta možnost vložitve predloga za referendum in ima pravico veta na posamezne zakone. Johannesson je nekdanji profesor zgodovine na Islandski univerzi, predsednik pa je postal leta 2016. Podporo med prebivalstvom je močno povečal v obdobju pogajanj za sestavo koalicije istega leta, ko nobena od predvolilnih koalicij ni pridobila večine.

Na Poljskem bo potekal drugi krog presedniških volitev, saj nobenemu od kandidatov ni uspelo osvojiti absolutne večine glasov. Dosedanji predsednik Andrzej Duda [Andržej dUda] je tako osvojil nekaj več kot 40 odstotkov, njegov liberalnejši protikandidat in župan Varšave Rafal Trzaskowski pa dobrih trideset odstotkov glasov. Duda je sicer favorit vladajoče stranke Zakon in pravičnost, ankete pa so mu gotovo zmago napovedovale do pred kratkim. Drugi krog bo potekal 12. julija. 

V Franciji je čez vikend potekal drugi krog lokalnih volitev, potem ko so bile te marca prestavljene zaradi epidemije bolezni COVID-19. Največji zmagovalci dneva so sodeč po rezultatih vzporednih volitev Zeleni, ki so osvojili županske sedeže v Lyonu, Marseillu, Bordeauxu in Strasbourgu. V Parizu županja ostaja dosedanja članica Socialistične stranke Anne Hidalgo. Premier Edouard Phillipe iz stranke predsednika Emmanuela Macrona je kandidiral in zmagal v mestu Le Havre. Ni še znano, ali bo pozicijo sprejel in zato odstopil z mesta premierja, načeloma pa lahko po francoski ustavi županovanje prepusti komu drugemu, dokler sam služi v parlamentu. Rezultat je slab predvsem za Macrona, ki je svojo priljubljenost zapravil z raznimi reformami, ki življenje olajšujejo predvsem premožnejšim. 

V Malaviju je prisegel novi predsednik Lazarus Chakwera, ki je zmagal na volitvah prejšnji teden. Te so potekale kot ponovitev tistih iz leta 2019, ki jih je ustavno sodišče razglasilo za neveljavne. Na njih je sicer zmagal dosedanji predsednik Peter Mutharika, a je rezultat na ulice pognal številne protestnike, ki so z zahtevami po Mutharikovem odstopu vztrajali več mesecev. Trdili so, da je Mutharika ob pomoči predsednice volilne komisije rezultat priredil sebi v prid, nepravilnosti pa je zaznalo tudi ustavno sodišče.

V Francoski Gvajani so zaradi slabega vremena znova preložili izstrelitev rakete Vega, ki bi v vesolje ponesla tudi dva slovenska satelita. Manjši od dveh, Trisat, bi omogočal zaznavanje oljnih madežev ali plastike na gladini oceanov ter spremljanje požarov in onesnaženosti višjih plasti ozračja z vulkanskim pepelom. Večji, Nemo HD, prav tako namenjen snemanju in fotografiranju površja, pa bi omogočal tudi upravljanje v realnem času. Izstrelitev rakete je bila sprva načrtovana že septembra lani, a je bila iz raznoraznih razlogov večkrat prestavljena. Več o tem v OFFsajdu ob 17-ih.

Vlada je na večerni seji pripravila predlog novega zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val epidemije. V njem najdemo idejo o vzpostavitvi mobilne aplikacije za sledenje stikov z okuženimi in osebami, ki jim je odrejena karantena, za slednje pa naj bi bila namestitev aplikacije obvezna. Predlog prav tako podaljšuje obdobje delnega povračila sredstev podjetjem za plače delavcev na čakanju, ki ga lahko vlada podaljša največ dvakrat, a ne dlje kot do 30. septembra. Sredstva so zagotovljena tudi za financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih, vladni govorec Jelko Kacin pa je na novinarski konferenci napovedal nove omejitve zbiranja. Po novem naj bi bilo zbiranje znova omejeno na največ 50 oseb, kar pa naj ne bi veljalo za organizirane dogodke. V nasprotju s protesti na Thompsonovem koncertu po mnenju vlade očitno pač ni moč stakniti virusa. 

Razpotje med Sindikatom vojakov Slovenije in Slovensko vojsko
 / 29. 7. 2019
V Sindikatu vojakov Slovenije, krajše SVS, so napovedali vložitev kazenske ovadbe zoper neznanega storilca. Pred uradno proslavo ob dnevu državnosti minulo sredo se je namreč na Slovenski cesti v Ljubljani, kjer so stali vojaki, slišalo njim namenjeno vzklikanje “Izdajalci!”. V SVS so prepričani, da dejanje predstavlja sramotenje Republike Slovenije, ki je prepovedano s 163. členom kazenskega zakonika. V SVS prav tako obsojajo odsotnost odziva predsednika Boruta Pahorja, sicer tudi vrhovnega poveljnika Slovenske vojske. Kot kaže, so poleg peresa tudi glasilke močnejše od meča.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.