Piloti nemške letalske družbe Lufthansa bodo ta petek stavkali, je sporočil sindikat pilotov Cockpit. Za to potezo so se odločili, potem ko pogovori s predstavniki družbe niso prinesli sporazuma. Sindikat sicer zahteva 5,5-odstotno povišanje plač do konca leta, prilagoditev plačne lestvice in samodejno nadomestilo za inflacijo. Po oceni letalskega prevoznika bi zahteve sindikata povečale stroške za 40 odstotkov oziroma za 900 milijonov evrov. Lufthansa je imela v prejšnjem letu sicer okoli 17 milijard dobička, 24 odstotkov več kot leta 2020. Enodnevna stavka pilotov naj bi prizemljila okoli 800 letov, so sporočili iz Lufthanse. 

Zunanji ministri držav članic Evropske unije so dosegli dogovor o tem, da se popolnoma zamrzne sporazum med Unijo in Rusijo o poenostavljenem izdajanju vizumov ruskim državljanom, je sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Doslej je bil postopek pridobitev vizuma otežen za določene državljane Rusije, kot so uradniki in poslovneži, po novem pa ne bo veljal za nobenega ruskega državljana. Več o dogovoru pove Peter Žerjavič, dopisnik časopisa Delo iz Bruslja.

Izjava

Prav tako članice EU ne bodo priznale potnih listov, ki jih je izdala Rusija na okupiranih območjih. Poleg zgornjih ukrepov bodo ministri pozvali Evropsko komisijo, naj temeljito pregleda do sedaj izdane vizume; teh naj bi bilo okoli 12 milijonov. Ministri so prav tako dosegli sporazum o članicah EU, ki si delijo mejo z Rusijo. Te bodo lahko na nacionalni ravni omejile vstop v državo, v skladu s schengenskim zakonikom. Po mnenju Borrella bo daljši postopek, ki ga predvideva sporazum, omogočil, da bodo lahko države članice vizume izdajale po temeljiti preučitvi vsakega posameznega primera. Več o prekinitvi sporazuma med EU in Rusijo danes ob 17.00 v OFFsajdu. 

Odbor za človekove pravice Združenih narodov je ugotovil, da je Španija kršila politične pravice nekdanjih katalonskih voditeljev v primeru referenduma o odcepitvi leta 2017. Odbor je v poročilu pojasnil, da španska vlada katalonskih voditeljev ne bi smela odstraniti s položajev, preden so bili obsojeni. Poročilo se nanaša na pritožbo štirih katalonskih politikov, Oriola Junquerasa, nekdanjega podpredsednika regionalne katalonske vlade, ter nekdanjih regionalnih ministrov Raüla Romeva, Josepa Rulla in Jordija Turulla, ki so jo sprožili pri Odboru za človekove pravice. Vsi so bili zaprti zaradi vpletenosti v izvedbo referenduma. Špansko ustavno sodišče je referendum razglasilo za neustaven in neveljaven, četverica pa je bila odstavljena že pred razsodbo in obtožena upora. Zaradi poskusa odcepitve je bilo obsojenih 12 ljudi, od tega devet na zaporne kazni. Lani so sicer vse pomilostili, vendar jim je še vedno prepovedano opravljati politične funkcije. Bivši katalonski predsednik Carles Puigdemont je poročilo Združenih narodov označil kot klofuto Španiji ter dodal, da članica Evropske unije krši politične pravice in predstavlja grožnjo demokraciji v Evropi.

Ob polnoči je začel veljati dogovor med Srbijo in Kosovom, po katerem državljani Kosova lahko vstopajo v Srbijo s kosovskimi osebnimi dokumenti. Iz Prištine so tudi sporočili, da danes začne teči dvomesečni rok za zamenjavo registrskih tablic na vozilih, ki imajo srbske registrske tablice. Državljani Kosova bodo v Srbijo lahko vstopili brez posebnih vstopno-izstopnih dokumentov. Kosovo pa v zameno ne bo prepovedalo vstopa srbskim državljanom s srbskim potnim listom. V naslednjih dveh mesecih bo srbske registrske tablice moralo zamenjati okoli 50.000 Srbov, ki živijo na Kosovu. Ob menjavo tablic se je obregnil tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić in dejal, da Kosovo s prisilno zamenjavo registrskih tablic ne bo imelo veliko uspeha. Gre sicer za povratni ukrep, saj menjavo tablic zahteva tudi Beograd. Kosovska vlada je ukrep nameravala uvesti že prvega avgusta letos, vendar ga je zaradi napetosti na meji odložila.

Ruski energetski velikan Gazprom je podpisal novo pogodbo z Madžarsko, ki predvideva dobavo 5,8 milijonov kubičnih metrov plina dnevno, je sporočil tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs. Plin bo Gazprom na Madžarsko v septembru in oktobru dostavljal prek Srbije. Madžarska, ki je pri preskrbi z energijo močno odvisna od Rusije, je pred začetkom vojne v Ukrajini podpisala dolgoročno pogodbo o letnem prejemanju 3,5 milijarde kubičnih metrov plina iz Rusije po plinovodu Turški tok in dodatne 1 milijarde kubičnih metrov plina po plinovodu iz Avstrije. Z novim dogovorom bo Madžarska sodelovanje z Rusijo še okrepila. Dogovor prihaja v času, ko Evropska unija poskuša zmanjšati svojo energetsko odvisnost od Rusije. Gazprom je v zadnjih dneh med drugim povečal dobavo plina Madžarski, medtem ko je drugim članicam Evropske unije dobavo prekinil. V sredo je za tri dni ustavil dobavo plina po plinovodu Severni tok, ki povezuje Rusijo in Nemčijo, zaradi nezadostnega plačila za julijsko dobavo pa je prav tako prekinil dobavo francoskemu plinskemu podjetju Engie

Poslanci državnega zbora so včeraj brez glasu proti potrdili ukrepe za blažitev posledic energetske draginje za gospodinjstva in gospodarstvo. Gospodinjstva z nizkimi dohodki bodo prejela enkratni energetski dodatek za lažje soočanje z rastjo cen energentov in življenjskih potrebščin. Do pomoči v obliki enkratnih energetskih dodatkov bodo upravičeni prejemniki denarne socialne pomoči in prejemniki varstvenega dodatka, kar je okoli 63.000 gospodinjstev. Višina dodatka bo odvisna od številčnosti gospodinjstva. Samske osebe bodo prejele 200 evrov dodatka, družine z enim staršem 200 evrov in dodatnih 118 evrov za vsakega otroka, dvostarševske družine pa 314 evrov in prav tako dodatnih 118 evrov za vsakega otroka. Pari brez otrok bodo prejeli 314 evrov, invalidi pa 200 evrov. Pomoči bo deležno tudi gospodarstvo. Po zakonu bo država upravičencem subvencionirala najmanj 30 odstotkov energetskih stroškov v obdobju od začetka junija do konca leta, če so jim cene energije letos narasle vsaj za dvakratnik povprečja cen v preteklem letu.

Slovenska demokratska stranka je začela z zbiranjem trikrat po 40.000 potrebnih podpisov za razpis zakonodajnih referendumov o predlogu sprememb zakonov o vladi, RTV Slovenija in dolgotrajni oskrbi. V SDS menijo, da bi ustanovitev treh novih ministrstev iz zakona o vladi pomenila preveč izgubljenega časa in zapravljanje denarja. Prepričani so, da gre pri noveli zakona o RTV, s katerim želi vlada urediti vodenje, upravljanje in nadzor RTV Slovenija, za obglavljanje RTV, saj bi s tem zakonom zamenjali direktorja ter programski in nadzorni svet. V SDS imajo zdaj za zbiranje podpisov na voljo 35 dni, do 5. oktobra. Po izteku tega roka ima pobudnik referenduma v skladu z referendumsko zakonodajo sedem dni za vložitev s podpisi podprte zahteve v državni zbor. Če je ta popolna, ima nato državni zbor še sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor mesec dni in ne več kakor leto dni. Točen dan izvedbe še ni znan. V stranki SDS so naklonjeni skupni izvedbi referendumov z jesenskimi bodisi lokalnimi bodisi predsedniškimi volitvami. Proti temu sta tako premier Robert Golob kot predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Ta je predlagala, da se referendumi izvedejo v enem dnevu, ki ne sovpada z volitvami. 

Delovno in socialno sodišče je ugodilo pritožbi nekdanje direktorice Televizije Slovenija Natalije Gorščak zoper odločitev generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija Andreja Graha Whatmougha, ki jo je lani poleti razrešil s položaja direktorice. Gorščak je bila junija lani razrešena s položaja, ker ni izvršila navodil generalnega direktorja, naj preveri vzroke za manjšo gledanost programov nacionalne televizije. Grah Whatmough ji je prav tako očital, da je bil prekoračen finančni načrt Televizije Slovenija za leto 2019, pri čemer ni zaprosila za ustrezno soglasje takratnega generalnega direktorja Igorja Kadunca. Poleg tega jo je okrivil, da ni preverjala večletnega sodelovanja Televizije Slovenija s podjetjem Sport Media Focus, ki je v delni lasti soproga Manice Janežič Ambrožič, ki je takrat opravljala delo odgovorne urednice televizijskega informativnega programa. Gorščak je vztrajala pri trditvi, da je bila njena razrešitev posledica tega, da sama ni razrešila Manice Janežič Ambrožič.