Vrhovni narodni zbor Demokratične ljudske republike Koreje je sprejel novo ustavo, ki bo utrdila položaj voditelja države Kim Džong Una. Že julija letos je severnokorejski parlament spremenil naziv funkcije Džong Una iz predsednika komisije za državne zadeve v voditelja države in vrhovnega poveljnika vojske. S tem naj bi se Kim po moči izenačil z nekdanjo močjo svojega dedka, Kim Il Sunga, ki je kljub smrti leta 1994 še vedno večni predsednik Severne Koreje. Predlog spremembe ustave, ki so ga poslanci pripravljali od aprila do julija letos, voditelju države povečuje pristojnosti v mednarodnih odnosih in diplomatski službi. Ustavna sprememba naj bi tako olajšala pogajanja z Združenimi državami Amerike. Mirovna pogajanja sta Donald Trump in Kim Džong Un napovedala na srečanju v demilitarizirani coni med obema Korejama prejšnji mesec. 

Donald Trump pa se je poleg zemeljskih vojn osredotočil še na obrambo države v vesolju. Napovedal je namreč ustanovitev Vesoljskega poveljniškega centra, ljubkovalno SpaceCom, ki se bo za razliko od oddelka vojaškega letalstva ukvarjal predvsem s fizično obrambo v vesolju in ne le z obveščevalnimi vesoljskimi tehnikami. Grožnjo naj bi predstavljala kitajska raketna tehnologija zemlja-vesolje, ki lahko doseže ameriške satelite, Rusi pa naj bi razvijali lasersko orožje za vojskovanje v vesolju. Vesoljski poveljniški center naj bi po besedah Trumpa postavil temelje za šesto vejo vojaških sil ZDA, tako imenovane vesoljske sile.

Ameriška vesoljska vojska ne bo prva v zvezi NATO, saj je konec preteklega meseca tudi francoska obrambna ministrica Florence Parly napovedala ustanovitev 220-članskega Poveljstva vesoljskih sil, ki bo predvidoma začelo delovati pojutrišnjem. Medtem je rusko vesoljsko plovilo Sojuz uspešno pristalo na mednarodni vesoljski postaji in izkrcalo humanoidnega robota Fjodorja. V ZDA je Poveljstvo veoljskih sil delovalo že med letoma 1985 in 2002, ko ga je predsednik George Bush tamlajši ukinil zaradi večjih potreb za borbo proti terorizmu v naftno bogatih državah Bližnjega vzhoda.

Prvič po predčasnih volitvah je v Ukrajini zasedal parlament in potrdil vlado. Vsi ministri vključno s premierjem zastopajo stranko Sluga narodu, ki jo je ustanovil predsednik Volodimir Zelenski. Stranka prvič v zgodovini samostojne Ukrajine ni potrebovala koalicijskih partnerjev za vzpostavitev vlade, za cilj pa si je postavila odstranitev struktur, ki vladajo Ukrajini od leta 1991. Enako kot predsednik komedijant tudi poslanski predstavniki stranke nimajo izkušenj s politiko ali, bolje rečeno, s poslanskim delom. Predsednik vlade je postal Aleksej Gončaruk, pravnik, ki se je s politiko sicer začel ukvarjati leta 2014, ko je s svojo stranko Moč ljudem kandidiral za premierja. Pred in po volitvah je z vlado sodeloval v različnih diplomatskih misijah, predlani pa je postal tudi prvi namestnik vodje ukrajinskega zunanjega ministrstva in vodil ukrajinsko misijo v zvezi NATO. 

V Kolumbiji se ponovno začenja državljanska vojna med oblastmi in gverilsko organizacijo, nekdaj znano pod kratico FARC. Nekdanji in, kot kaže, tudi današnji voditelj gverile pod psevdonimom Iván Márquez je ob oboroženem spremstvu napovedal nadaljevanje vojne, ki se je odvijala med letoma 1964 in 2016. V odgovor je kolumbijski predsednik Ivan Duque ukazal vzpostavitev posebne enote za preganjanje pripadnikov levičarske gverilske organizacije. FARC bo segel po orožju, ker naj kolumbijske oblasti ne bi spoštovale svojega dela mirovne pogodbe, podpisane v Havani na Kubi leta 2016. Za aretacijo vseh, ki so na Marquezovem videoposnetku sodelovali v napovedi nadaljevanja vojne, je razpisana denarna nagrada v višini več kot 800 milijonov evrov.  

Volilna komisija v Etiopiji je razpisala referendum o samoodločbi ljudstva Sidama na jugu države. Sredi novembra bodo volivci odločali o vzpostavitvi desete avtonomne pokrajine v Etiopiji, medtem ko še vsaj osem skupnosti v državi zahteva enako obravnavo. Avtonomne pokrajine si namreč same izbirajo uradni jezik in imajo delno avtonomnost v zdravstvu, obdavčevanju, izobrazbi in upravljanju z zemljo. Aktivisti, združeni v Gibanje sidamske mladine, so na krilih političnih reform premierja Abija Ahmeda že prejšnji mesec razglasili neodvisnost od Južne regije. To je povzorčilo nasilne spopade s policisti, ki so terjali tudi 17 smrtnih žrtev, strasti pa so se pomirile šele po dogovoru o referendumu. 

Pojav ošpic v južnem Aucklandu na Novi Zelandiji je sprožil izredne razmere na ministrstvu za zdravje. Vzpostavili so Nacionalni krizni center, ki bo že obstoječim zdravstvenim institucijam pomagal predvsem pri organiziranju in logistiki zdravljenja ošpic ter cepljenja proti njim. Ministrica za zdravje Julie Anne Genter sicer opozarja, da ne gre za epidemijo, saj so vseh 762 potrjenih okužb zabeležili v prestolnici, večinoma v južnem delu mesta in predmestja, kjer prebiva priseljensko in revnejše prebivalstvo. Nekatere šole necepljene otroke prosijo, naj ne obiskujejo pouka, še več težav pa imajo v ragbi zvezi, saj ne morejo izvesti drugoligaškega šolskega tekmovanja, ki je bilo načrtovano v Aucklandu. Poleg nacionalnega centra se bodo na Novi Zelandiji z ošpicami spopadli s pomočjo brezplačnega cepljenja v dveh bolnišnicah in na sedežu Svobodne cerkve Tonge v upanju, da se okužba ne prenese na bližnje pacifiške otoke, pri katerih je odstotek cepljenega prebivalstva znatno nižji. 

Sindikat delavcev migrantov se bo po polletni neodzivnosti predstavnikov ministrstev za finance in za delo sestal z varuhom človekovih pravic, informacijsko pooblaščenko in Evropsko komisijo. Prepričani so namreč, da so delavci v tujini ob istem dohodku bolj obdavčeni od delavcev v Sloveniji, od ministrstev pa so zahtevali primerjavo davčne obravnave delavcev v domovini in v tujini. Sindikata ni ustavila niti Komisija za preprečevanje korupcije, ki je sprožila postopek proti predsedniku Martinu Ivcu in dvema pogodbenima sodelavcema sindikata. Obtoženi so nezakonitega lobiranja pri poslancih, ki je vplivalo na odločitve pri glasovanju o noveli Zakona o dohodnini. Medtem je sindikat v presojo Ustavnega sodišča vložil 44. in 45. člen Zakona o dohodnini, stranka Nova Slovenija pa je v parlamentu predložila novelo tega zakona. 

Premier in predsednik LMŠ Marjan Šarec je razrešil Braneta Kralja z mesta generalnega sekretarja največje vladne stranke. Kralja je predsednica nadzornega sveta Uradnega lista Irena Prijović včeraj prijavila zaradi domnevnega pritiska v zvezi z imenovanjem Igorja Šoltesa za direktorja Uradnega lista. Kralj sicer ostaja član stranke, glede domnevnih pritiskov pa je Šarec dejal, da je, citiramo "resnica nekje vmes in ni bilo tako brutalno".