Izraelske vojaške sile so v genocidni ofenzivi napredovale proti jugovzhodu Rafe. Približujejo se gosto naseljeni četrti Jibna, ki je na zahodu mesta. Istočasno je zaradi pomanjkanja goriva popolnoma brez elektrike ostala bolnišnica Al Aksa v centralni Gazi. V bolnišnici se trenutno zdravi približno 600 Palestincev.

Armenija je Azerbajdžanu predala štiri obmejne vasi, ki jih je zavzela v začetku 90. let. Vrnitev vasi Azerbajdžanu je del dogovora o izmenjavi ozemlja, ki sta ga vladi sklenili prejšnji mesec. Vasice se nahajajo na skrajnem severovzhodu Armenije, sedaj severozahodu Azerbajdžana, in so od devetdesetih let brez prebivalstva. Za Armenijo je območje, na katerem so vasi, strateškega pomena predvsem zaradi tamkajšnje cestne povezave vzhodne Armenije z Gruzijo. Na območju teče tudi veja plinovoda, po katerem Armenija prejema plin iz Rusije. Proti predaji vasi Azerbajdžanu so v Armeniji potekali tudi množični protesti. Dogovor sta vladi sklenili, potem ko je azerbajdžanska vojska lani septembra porazila armenijske sile v Gorskem Karabahu. Po zavzetju gorske enklave, ki po mednarodnem pravu pripada Azerbajdžanu, a so ga Armenci nadzorovali od 90. let, je iz regije zbežalo prek 100 tisoč Armencev.

Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo, s katero je 11. julij postal mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. Skupščina je resolucijo sprejela kljub medijski ofenzivi ter ostremu nasprotovanju Srbije in njenega vsemogočnega predsednika Aleksandra Vučića. Za sprejetje je glasovalo 84 držav, med njimi tudi Slovenija, 19 držav je resoluciji nasprotovalo, 68 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Sprejetje resolucije so pozdravili v Bosni in Hercegovini, kjer je bošnjaški član predsedstva BiH Denis Bećirović resolucijo označil za zgodovinsko pravilno. Resolucija je predvsem simbolična in ne prinaša nobenih pravnih posledic ali kakorkoli kaznuje tistih, ki genocid v Srebrenici zanikajo. To seveda ni ustavilo komandanta Vučića, ki je resolucijo prikazal kot napad na Srbe in poskus močnih političnih sil, da Srbe označijo za genocidni narod. Po sprejetju resolucije se je Vučić ogrnil v srbsko zastavo. Proti resoluciji so po srbskih mestih organizirali proteste. Kolone več deset vozil, ki so bila po inspiraciji Vučića ovita v srbske zastave, so protestno vozile v Beogradu, Novem Sadu in Mitrovici na Kosovu. Istočasno se je v črnogorski Podgorici pred poslopjem vlade zbralo več sto ljudi, ki so nasprotovali vladni odločitvi, da resolucijo podpre.

Od Srbije k njeni nekdanji južni pokrajini. Kosovski parlament je z veliko večino ratificiral dogovor z Dansko, po katerem bo Priština danskim oblastem v najem dala 300 zaporniških celic v zaporu v mestu Gnjilane. Tam bodo svojo kazen odslužili zgolj tuji zaporniki, ki jih bodo po obsodbi in prestani kazni z Danske izgnali. Skandinavska država bo za 300 zapornih celic v desetih letih, za kolikor je sklenjena pogodba, prištinskim oblastem nakazala nekaj več kot 200 milijonov evrov. Dogovor o outsourcanju zapornikov so kosovski poslanci sprejeli v drugem poskusu, potem ko prejšnji teden vladi Albina Kurtija za to ni uspelo zbrati potrebne dvotretjinske večine.

Grška policija je vnovič zaprla devet Egipčanov, obtoženih trgovine z ljudmi in povzročanja nesreče ladje Adriana. Kot razlog so navedli visoko možnost bega iz države. V potopu ladje lanskega junija je umrlo okoli 600 beguncev iz Egipta, Sirije in Pakistana. Deveterico so zaprli kljub odločitvi okrajnega sodišča v mestu Kalamata na Peloponezu, da za nesrečo niso pristojni, saj se je zgodila v mednarodnih vodah. Prav tako je sodišče ovrglo obtožbe o trgovini z ljudmi in nelegalnem vstopu v Grčijo. Obtoženi so med približno stotimi ljudmi, ki so nesrečo preživeli. Ladjo, ki je junija lani potonila 80 kilometrov od grškega mesta Pilos, je grška obalna straža pustila potoniti, čeprav je vedela, da se ji je pokvaril motor. Preživele Egipčane je obravnavala kot tihotapce, čeprav je mednarodna medijska preiskava pokazala, da so tihotapci del libijske mreže, blizu generalu Kalifi Haftarju. 

Vlada je sprejela program odprave posledic neposredne škode zaradi lanskih avgustovskih poplav na področju državne cestne in železniške infrastrukture. Za obnovo cest in železnic bo vlada namenila dobrih 820 milijonov evrov iz proračunov do leta 2028. Program bo vključeval 48 projektov za obnovo cest in 23 projektov za premostitvene objekte oziroma mostove. Skupaj načrtujejo obnovo skoraj dva tisoč kilometrov cest. Program bo vključeval tudi dva večja železniška projekta, in sicer obnovo bohinjske proge v dolžini 30 kilometrov od Jesenic do Bohinjske Bistrice in obnovo 20-kilometrskega odseka koroške proge od Svetega Danijela do meje z Avstrijo. Program obnove prometne infrastrukture sledi 2,3-milijardnemu programu splošne sanacije posledic avgustovskih poplav, ki ga je vlada sprejela prejšnji teden. Ta med drugim vključuje nadomestne gradnje hiš, sanacijo in ureditev vodotokov ter prenovo občinske infrastrukture oziroma finančno pomoč občinam. 

Občinski odbor Gibanja Svoboda je izstopil iz koalicije jeseniškega župana Petra Bohinca, ki prihaja iz vrst socialdemokratov. Svobodnjaki imajo v mestnem svetu sicer največ svetnikov, približno tretjino. Izstopili so zaradi soliranja in neuresničitve kampanjskih zavez socialdemokratov, kot sta obnovi občinskega vodovoda in toplovoda, razloži Branislav Zajović, predsednik lokalne svetniške skupine Gibanja Svoboda.

Zajović

Po besedah Zajovića je počilo po občinski seji, na kateri je župan v načrt razvojnih programov uvrstil 3,4 milijona evrov vreden projekt prenove ledene dvorane Podmežakla. Župan je to storil, tako Zajović, na netransparenten način, saj je predlog načrta svetnikom posredoval le nekaj minut pred sejo.

Zajović

Podžupanja Sabina Mulalić je zaradi spora z županom Bohincem odstopila. Prav tako je izstopila iz Gibanja Svoboda, kar je po besedah Zajovića storila zaradi neukrepanja stranke pri prejšnjih enostranskih potezah župana.